Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uh (376-400)


  1.      puhtênje  -a s (é) glagolnik od puhteti: puhtenje megle ♪
  2.      puhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej 2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati 3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti 4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen puhtèč -éča -e: puhteča peč ♪
  3.      pustúh  -a m (ū) slabš., redko pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha ♪
  4.      razbúhniti se  -em se dov. (ú ȗ) knjiž. razpočiti se: krompir se pri kuhanju razbuhne / v bližini se je razbuhnila granata je eksplodirala ♪
  5.      razduhóvljenje  -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka ♪
  6.      razkúhati  -am dov. (ú ȗ) s predolgim kuhanjem povzročiti, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhati fižol; krompir se je razkuhal ♦ gastr. razkuhati prežganje s kuhanjem povzročiti, da se moka enakomerno porazdeli v tekočini razkúhan -a -o: razkuhan krompir; riž je popolnoma razkuhan ♪
  7.      razkuhávati  -am nedov. (ȃ) s predolgim kuhanjem povzročati, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhavati krompir ♪
  8.      razpúhniti  -em dov. (ú ȗ) redko razpihniti, razplamteti: veter je razpuhnil ogenj ♪
  9.      razpuhtéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. prenehati biti, obstajati: megla po dolini se je že razpuhtela / vonj se je kmalu razpuhtel / hude misli se razpuhtijo v nič // izginiti, miniti: njen čar se je takoj razpuhtel ♪
  10.      razpuhtévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. ekspr. prenehavati biti, obstajati: meglica nad dolino se je razpuhtevala / premoženje se mu hitro razpuhteva ♪
  11.      rdečúh  -a m (ū) slabš. 1. rdečelasec: bil je dolg rdečuh pegastega obraza 2. komunist, levičar: rdečuhi so organizirali stavko ● slabš. belci in rdečuhi Indijanci ♪
  12.      repúh  -a m (ū) bot. rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v koških, Petasites: ob vodi raste repuh / beli repuh ♪
  13.      rjúha  -e ž (ú) 1. del posteljnega perila pravokotne oblike za pokrivanje ležišča, odevanje: podvihati rjuho; pogrniti posteljo s svežo rjuho; bele rjuhe; flanelaste, platnene rjuhe; rjuha in prevleka; ekspr. imel je tolikšen vrt, da bi ga lahko z rjuho pokril zelo majhen // ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: bele rjuhe snega 2. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: tožiti se za vsako rjuho zemlje 3. nar. večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: naložiti seno na rjuho / rjuha listja / nosilna rjuha; rjuha nosilnica ♪
  14.      rjúhica  -e ž (ú) manjšalnica od rjuha: zamenjati otroku rjuhico ♪
  15.      sklapoúhati  -am tudi izklapoúhati -am dov. (ū ȗ) nar. vzhodno oklofutati: pošteno ga je sklapouhal ♪
  16.      skopúh  -a m (ū) ekspr. skop človek: imeti koga za skopuha; skopuhi in zapravljivci ♪
  17.      skožuháti  -ám tudi skožúhati -am dov. (á ȃ; ū ȗ) nar. štajersko odstraniti s koruznega storža krovne liste; zličkati: skožuhati koruzo ♪
  18.      skúha  -e ž (ū) 1. nar. (kuhana) jed, hrana: za večerjo je pripravila skuho / krompirja ima še za tri skuhe obroke // (kuhana) hrana za prašiče: dati prašičem skuho / kmetje pospravljajo skuho z njiv 2. gastr. jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja ♪
  19.      skúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin // narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo // dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati 2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam 3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje 4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal ● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje skúhati se ekspr. 1. nastati, razviti se: kdo ve, kaj se bo še skuhalo; le kje se je skuhal ta načrt; iz tega se lahko skuha nesreča, prepir / da bi le prišli do koče, preden se bo kaj skuhalo preden se bo vreme poslabšalo / to se je skuhalo v njegovi glavi to si je on izmislil 2. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: v tem prostoru se bodo ljudje skuhali; če bom še dolgo tu, se bom skuhal / v taki obleki se boš skuhal ti bo prevroče skúhan -a -o: skuhan krompir; juha je skuhana; za večerjo je že vse skuhano; na mleku skuhana kaša; čaj je bil hitro skuhan; premalo skuhan riž ♪
  20.      sledúh  -a m (ū) slabš. zasledovalec: znebiti se sleduhov ∙ slabš. po mestu so razposlali sleduhe vohune ♪
  21.      slúh  -a m (ȗ) čut za zaznavanje zvočnih dražljajev: sluh mu je hitro pešal; tako visokega zvoka s sluhom ne zaznamo; imeti dober, oster sluh; okvare, poškodbe sluha; sluh, vid in drugi čuti / napenjal je sluh, da bi slišal ušesa ● zastar. razširiti sluh o zaroti govorice; izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu; zastar. biti na sluhu biti znan, sloveti po čem; knjiž. zgodba je napisana s tankim umetniškim sluhom čutom ♪
  22.      sluhonémost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nemost brez gluhosti: sluhonemost otroka ♪
  23.      sluhovòd  -óda m (ȍ ọ́) cevasti del ušesa med uhljem in bobničem: očistiti sluhovod / zunanji sluhovod ♪
  24.      smradúh  -a m (ū) slabš. kdor smrdi: nočem sedeti s tem smraduhom ♪
  25.      smrčúh  -a m (ū) slabš. kdor smrči: zbudi tega smrčuha ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA