Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
uh (276-300) 
- odpúhniti -em dov. (ú ȗ) redko izpuhniti: odpuhniti oblak dima ♪
- odúhati -am dov. (ū ȗ) redko ovohati: pes je vse oduhal / odprl je čutarico in oduhal rum zaduhal ♪
- oduhávati -am nedov. (ȃ) redko ovohavati: oduhavati kruh; oduhavala si je roke ♪
- oduhóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: oduhoviti pravljično bitje oduhóvljen -a -o: oduhovljena narava ∙ star. imeti oduhovljen obraz poduhovljen ♪
- ogledúh -a m (ū) nav. slabš. vohun: po deželi so razposlali ogleduhe / gospodarski, vojaški ogleduhi ♪
- omuhávati se -am se nedov. (ȃ) 1. nar. obotavljati se, obirati se: šel je nerad, zato se je omuhaval 2. star., v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: omuhava se okrog sosedove hčerke ♪
- opúhel -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) redko puhel: opuhla repa / opuhle besede ♪
- opúhniti -em dov. (ú ȗ) 1. knjiž. s puhanjem obdati: v hipu jih opuhne gost dim / tak je, kot bi ga strela opuhnila oplazila 2. zastar. postati puhel: repa je opuhnila ♪
- ostroúh -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ostro, zelo dobro sliši: ostrouhi dečki so ga že od daleč zaslišali ♪
- ovadúh -a m (ū) kdor sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: ta človek je izdajalec in ovaduh; bal se je policije in njenih ovaduhov ♪
- ovadúhinja -e ž (ū) ženska oblika od ovaduh: sumili so, da je ovaduhinja ♪
- pačúh -a m (ū) slabš. kdor pači, kvari: ti pačuhi slovenščine ♪
- pastúh -a m (ū) zastar. žrebec: dir pastuhov ♪
- pázduha -e ž (ȃ) vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolec ● nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči ◊ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi ♪
- poberúh -a m (ū) zastar. september: poberuh in kozoprsk ♪
- pobrúhati -am dov. (ū ȗ) z bruhanjem umazati: pobruhati obleko pobrúhan -a -o: pobruhana tla ♪
- podpázduha -e ž (ȃ) 1. vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umivati podpazduho; desna, leva podpazduha / voda mu je segala že do podpazduh // pog. del oblačila, ki pokriva to mesto: bluza je imela premočene podpazduhe; šivi na podpazduhi 2. s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: v podpazduhi je nosil prepognjen časopis / držati, prijeti se koga za podpazduho za nadlaket, komolec ♪
- podúhati -am dov. (ū ȗ) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom ♪
- poduhovíčiti -im dov. (í ȋ) slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori ♪
- poduhóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen ♪
- poduhóvljati -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen ♪
- poduhóvljenje -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni ♪
- poduhóvljenost -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost ♪
- pojedúh -a m (ū) slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojeduh / kot psovka ali še nimaš zadosti, pojeduh ♪
- pokúhati -am dov. (ú ȗ) 1. krajši čas kuhati: priliti vode in pokuhati; dodati zrezano hrenovko in jed pokuhati; ko se češnje pokuhajo, dodamo še jagode 2. s kuhanjem porabiti: pokuhala je že ves krompir / pokuhati sadje v žganje; vsa tekočina se je pokuhala pokúhan -a -o: politi s pokuhanim sokom ∙ nar. štajersko bil je precej pokuhan potrt, pobit ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376