Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uh (276-300)



  1.      odpúhniti  -em dov.) redko izpuhniti: odpuhniti oblak dima
  2.      odúhati  -am dov.) redko ovohati: pes je vse oduhal / odprl je čutarico in oduhal rum zaduhal
  3.      oduhávati  -am nedov. () redko ovohavati: oduhavati kruh; oduhavala si je roke
  4.      oduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: oduhoviti pravljično bitje oduhóvljen -a -o: oduhovljena narava ∙ star. imeti oduhovljen obraz poduhovljen
  5.      ogledúh  -a m (ū) nav. slabš. vohun: po deželi so razposlali ogleduhe / gospodarski, vojaški ogleduhi
  6.      omuhávati se  -am se nedov. () 1. nar. obotavljati se, obirati se: šel je nerad, zato se je omuhaval 2. star., v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: omuhava se okrog sosedove hčerke
  7.      opúhel  -hla -o [ǝ] prid. (ú) redko puhel: opuhla repa / opuhle besede
  8.      opúhniti  -em dov.) 1. knjiž. s puhanjem obdati: v hipu jih opuhne gost dim / tak je, kot bi ga strela opuhnila oplazila 2. zastar. postati puhel: repa je opuhnila
  9.      ostroúh  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ostro, zelo dobro sliši: ostrouhi dečki so ga že od daleč zaslišali
  10.      ovadúh  -a m (ū) kdor sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: ta človek je izdajalec in ovaduh; bal se je policije in njenih ovaduhov
  11.      ovadúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od ovaduh: sumili so, da je ovaduhinja
  12.      pačúh  -a m (ū) slabš. kdor pači, kvari: ti pačuhi slovenščine
  13.      pastúh  -a m (ū) zastar. žrebec: dir pastuhov
  14.      pázduha  -e ž () vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolecnar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, tečibot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi
  15.      poberúh  -a m (ū) zastar. september: poberuh in kozoprsk
  16.      pobrúhati  -am dov.) z bruhanjem umazati: pobruhati obleko pobrúhan -a -o: pobruhana tla
  17.      podpázduha  -e ž () 1. vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umivati podpazduho; desna, leva podpazduha / voda mu je segala že do podpazduh // pog. del oblačila, ki pokriva to mesto: bluza je imela premočene podpazduhe; šivi na podpazduhi 2. s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: v podpazduhi je nosil prepognjen časopis / držati, prijeti se koga za podpazduho za nadlaket, komolec
  18.      podúhati  -am dov.) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom
  19.      poduhovíčiti  -im dov.) slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori
  20.      poduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen
  21.      poduhóvljati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen
  22.      poduhóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni
  23.      poduhóvljenost  -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost
  24.      pojedúh  -a m (ū) slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojeduh / kot psovka ali še nimaš zadosti, pojeduh
  25.      pokúhati  -am dov.) 1. krajši čas kuhati: priliti vode in pokuhati; dodati zrezano hrenovko in jed pokuhati; ko se češnje pokuhajo, dodamo še jagode 2. s kuhanjem porabiti: pokuhala je že ves krompir / pokuhati sadje v žganje; vsa tekočina se je pokuhala pokúhan -a -o: politi s pokuhanim sokom ∙ nar. štajersko bil je precej pokuhan potrt, pobit

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA