Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uh (26-50)



  1.      uhú  in uhù medm. (; ) posnema glas sove: uhu, uhu, se je oglašala uharica; sam.: zaslišati sovji uhu
  2.      uhuhú  tudi ùhùhù medm. (; --) 1. posnema glas sove: za hišo se je oglasilo: uhuhu, uhuhu 2. posnema tuljenje, hud jok: kako je to hudo, uhuhu
  3.      belúh  -a m (ū) slabš., redko kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase
  4.      belúha  -e ž (ū) nar. koroško bela kokoš
  5.      blagodúh  -a m () bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les
  6.      blagodúh  -a -o prid. ( ū) zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
  7.      bledúh  -a m (ū) slabš., redko bled človek: ne maram tega bleduha
  8.      brezúh  -a -o prid. ( ū) knjiž., redko ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes
  9.      bruhálen  -lna -o prid. () ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva
  10.      bruhálnik  -a [n tudi ln] m () geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki
  11.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov
  12.      brúhati  -am nedov.) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
  13.      brúhniti  -em dov.) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
  14.      brzokuhálen  -lna -o prid. () ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec
  15.      brzokuhálnik  -a m () električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku
  16.      búh  -a m () močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha
  17.      bùh  medm. () posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih
  18.      búhanje  -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
  19.      búhati  -am nedov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
  20.      búhniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
  21.      búhta  -e ž () v češkem okolju buhtelj: zamesiti testo za buhte
  22.      búhtelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
  23.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla
  24.      črnúh  -a m (ū) slabš. 1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov // kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza 2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas 3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi // duhovnik: mimo je prišel neki črnuh 4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal
  25.      črnúha  -e ž (ū) slabš., redko, rabi se samostojno ali kot prilastek črna žival: muha črnuha

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA