Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uh (249-273)

249.      nakúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem priti do določene količine česa: nakuhati in nacvreti različnih dobrot; nakuhala je jedi za tri dni / nakuhati deset kozarcev marmelade / letos so nakuhali veliko žganja 2. ekspr. povzročiti neprijetnost, težave: kaj si spet nakuhal; pazi se, da ti kakšne ne nakuha nakúhati se povečati svojo prostornino zaradi kuhanja: riž se je zelo nakuhal / bela moka se ne nakuha tako kot ajdova ♪
250.      napúh  -a m (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene; navzeti se napuha; napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / ekspr. biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten / v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč ♪
251.      napúhati  -am dov. (ū) s puhanjem priti do določene količine česa: napuhal je precej dima, dimnih kolobarčkov ♪
252.      napúhniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. napihniti, napeti: veter je napuhnil jadra 2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil napúhnjen -a -o: napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo ♪
253.      napúhnjenec  -nca m (ȗ) raba peša domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec ♪
254.      napúhnjenka  -e ž (ȗ) raba peša domišljavka, prevzetnica: priznal je, da je napuhnjenka ♪
255.      napúhnjenost  -i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost ♪
256.      naslúhniti  -em dov. (ú ȗ) star. prisluhniti: napeto je nasluhnil glasovom / brž ko je nasluhnil, da odhaja v tujino, je o tem obvestil ostale slišal, izvedel ♪
257.      nèdúh  -á m (ȅ-ȗ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha ♪
258.      nèduhóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije ♪
259.      nèduhovít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale ♪
260.      nèduhóvnik  -a m (ȅ-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki ♪
261.      nèkúhan  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kuhan: nekuhane jedi ♪
262.      nèposlúh  -a m (ȅ-ȗ) publ. kar je nasprotno, drugačno od posluha, čuta: zapis izpričuje avtorjev neposluh za umetnost te vrste ♪
263.      nèprekúhan  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni prekuhan: neprekuhana zelenjava; neprekuhano mleko ♪
264.      nèuhójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih ♪
265.      nèzakúhan  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni zakuhan: postregli so jim z nezakuhano juho ♪
266.      njúh  -a m (ȗ) zastar. voh: pes ima zelo dober njuh ♪
267.      njuhálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor njuha (tobak): bil je strasten njuhalec ♪
268.      njuhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za njuhanje: njuhalni pribor / njuhalni tobak ♪
269.      njúhanec  -nca m (ȗ) tobak za njuhanje: vzel je ščepec njuhanca ♪
270.      njúhanje  -a s (ȗ) glagolnik od njuhati: gornjo ustnico ima porjavelo od njuhanja / tobak za njuhanje / pasje njuhanje ♪
271.      njúhati  -am nedov. (ȗ) 1. vleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: navadil se je njuhati / njuhati tobak 2. star. vohati, duhati: pes je njuhal po zraku ♪
272.      njúhniti  -em dov. (ú ȗ) povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: njuhnil je in kihnil ♪
273.      oderúh  -a m (ū) nav. ekspr. kdor izkorišča, izrablja z zelo visokimi obrestmi, z zelo visoko ceno: izposojati si denar pri oderuhu; rešiti se iz rok oderuhov ♪

   124 149 174 199 224 249 274 299 324 349