Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uh (126-150)


  1.      izbrúhek  -hka m (ȗ) med. kar se izvrže iz želodca: preiskati izbruhek ♪
  2.      izbrúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo 2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje ∙ ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla 5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh 6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar // pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda ♪
  3.      izbúh  -a m (ȗ) redko vzboklina, izboklina: kamnit izbuh ♪
  4.      izbúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) redko izbočen, izbuhnjen: izbuhel rokav ♪
  5.      izbuhlína  -e ž (í) redko 1. oteklina, buška: njegov obraz je bil poln izbuhlin 2. vzboklina, izboklina: izbuhline na cesti ♪
  6.      izbúhlost  -i ž (ú) redko lastnost, značilnost izbuhlega: izbuhlost zidu ♪
  7.      izbúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil ♦ les. les se izbuhne se izboči 2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči izbúhnjen -a -o: izbuhnjen zid; na kolenih izbuhnjene hlače; izbuhnjene oči ♪
  8.      izdúha  -e ž (ȗ) zastar. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije ♪
  9.      izdúhati  -am in zdúhati -am dov. (ū ȗ) redko izvohati: pes je izduhal kost / izduhati skrivnost ♪
  10.      izklapouhati  gl. sklapouhati ♪
  11.      izkúh  -a m (ȗ) nekdaj preprosta, cenena javna kuhinja: hodila je po hrano v izkuh; obedoval je v izkuhih ♪
  12.      izkúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem dobiti, izločiti iz česa: izkuhati maščobo iz mesa 2. s (predolgim) kuhanjem povzročiti, da jed nima več zase značilnih snovi, lastnosti: izkuhati govedino izkúhan -a -o: izkuhana klobasa ni okusna ♪
  13.      izpúh  -a m (ȗ) 1. strojn. odvajanje izrabljenih plinov iz motorjev z notranjim zgorevanjem ali pare: izpuh pare, plina; odprtina za izpuh 2. pog. izpušna cev: izpuh pri avtomobilu 3. redko izpušni plini, izpušne pare: izpuhi onesnažujejo ozračje ♪
  14.      izpúhati  -am dov. (ū) s puhanjem spraviti iz ust, pljuč: izpuhati tobakov dim / lokomotiva izpuha paro ♪
  15.      izpuhávati  -am nedov. (ȃ) s puhanjem spravljati iz ust, pljuč: kadi cigareto in veselo izpuhava dim; izpuhavati toplo sapo / ekspr. rakete izpuhavajo pline ♪
  16.      izpúhniti  -em dov. (ú ȗ) s puhanjem naenkrat spraviti iz ust, pljuč: izpuhnil je oblaček dima; izpuhniti toplo sapo ♪
  17.      izpuhtéti  -ím tudi spuhtéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. izhlapeti, izpareti: tekočina je izpuhtela; vino je izpuhtelo iz posode // izginiti, miniti: napetost je kmalu izpuhtela; sanje so nenadoma izpuhtele (v nič); počasi ji je izpuhtela žalost iz srca / sneg je že drugi dan izpuhtel skopnel ● ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. to mi je že zdavnaj izpuhtelo iz glave, spomina sem že pozabil; redko kam je fant že spet izpuhtel izginil ♪
  18.      izpuhtévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izpuhtevati: izpuhtevanje vlage, vode / od izpuhtevanja potnih teles segret zrak ♪
  19.      izpuhtévati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. ekspr. izhlapevati, izparevati: vino v posodi izpuhteva; pod sončnimi žarki izpuhteva vlaga // izginjati, minevati: malodušje izpuhteva 2. knjiž. oddajati, širiti: motor izpuhteva vročino; nekatere živali izpuhtevajo močen vonj / tovarna izpuhteva smrad (v okolico) ♪
  20.      izpuhtína  -e ž (í) nav. mn., knjiž. kar izpuhti: zrak je zastrupljen z izpuhtinami; izpuhtine vina / očistiti izpuhtino z očal ♪
  21.      iztúhtati  -am tudi stúhtati -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: iztuhtati načrt; dolgo je premišljeval, nazadnje pa je le iztuhtal, kako bo stvar uredil; kaj si spet iztuhtal ● pog. nikdar nisem mogel iztuhtati, kaj dela dognati, ugotoviti ♪
  22.      jedúh  -a m (ȗ) knjiž., redko požeruh: ne bom podpiral lenih jeduhov ♪
  23.      jùh  medm. (ȕ) izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma ♪
  24.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje ♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha ♪
  25.      júhar  -ja m (ȗ) 1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec 2. slabš. kuhar: pomagati juharjem ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA