Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uh (1.199-1.223)


  1.      hrestánje  in hréstanje -a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od hrestati: za seboj je zaslišal hrestanje suhljadi ♪
  2.      hrestáti  -ám in hréstati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑) dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki ♪
  3.      hrestéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati kratke, rezke glasove: na ognjišču je hrestela suhljad / brezoseb. pod nogami je hrestelo in pokalo ♪
  4.      hrestljánje  -a s (ȃ) glagolnik od hrestljati: hrestljanje suhljadi / hrestljanje korakov po pesku ♪
  5.      hrestljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo hrestati: suha trava hrestlja pod nogami ♪
  6.      hréstniti  -em in hrêstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, rezek glas: suha veja hrestne; v temi je nekaj hrestnilo ♪
  7.      hreščáti  -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í) 1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami // dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči 2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel hreščé: veja se je hrešče odlomila; kolesje stroja se je hrešče ustavilo hreščèč -éča -e: hreščeč glas; hreščeča harmonika; hreščeče stopinje na pesku; prisl.: hreščeče peti, se zasmejati ♪
  8.      hŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri ∙ ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal 2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo 3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal hrkáje: ves moker in hrkaje je lezel iz vode hrkajóč -a -e: hrkajoči glasovi ♪
  9.      hròm  hrôma -o prid. (ȍ ó) ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na duhu ♪
  10.      hrômost  in hromóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, stanje hromega: zaradi hromosti ne more iz hiše; delna hromost; hromost nog; pren., knjiž. duhovna hromost ♪
  11.      hromôta  -e ž (ó) lastnost, stanje hromega: težila ga je hromota; hromota nog; hromota v križu / ranjenec je čutil vedno večjo hromoto; pren., knjiž. duhovna hromota ♪
  12.      hrôpec  -pca m (ō) nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju: zdravnik je ugotovil hropce v pljučih / suhi hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah vlečljiv izcedek; vlažni hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah tekoč izcedek ♪
  13.      hŕskniti  -em dov. (ŕ ȓ) dati oster, rezek glas: suha vejica je hrsknila ♪
  14.      hŕstati  -am nedov. (r̄) dajati kratke, rezke glasove: bal se je prestopiti, da suhljad ne bi hrstala / pesek hrsta pod škornji / konja sta hrstala iz jasli hrstajoč jedla hrstajóč -a -e: vranec je hrstajoč jedel seno; hrstajoč sneg ♪
  15.      hrstênje  -a s (é) glagolnik od hrsteti: iz goščave je prihajalo lomljenje in hrstenje; hrstenje suhega sena ♪
  16.      hrstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati kratke, rezke glasove: sneg hrsti in se udira / suho seno hrsti pod nogami; skorja je bila zapečena, da je kar hrstela pod prsti hrstèč -éča -e: čoln je podrsal po hrstečem pesku ♪
  17.      hrstljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi ♪
  18.      hrščáti  -ím nedov. (á í) star. 1. hreščati: suhe veje so hrščale in pokale 2. smrčati: glasno hrščati ♪
  19.      hrústati  -am nedov. (ú) 1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi: hrustati kekse, lešnike; pes hrusta kosti; konji hrustajo oves, seno // ekspr. jesti (kaj tršega): hrustal je pečeno piško, da ga je bilo veselje gledati; hrustati pogačo 2. dajati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: žemlja je sveža, da hrusta / zapečena skorja hrusta med zobmi 3. dajati hrustanju podobne glasove: led na lužicah je hrustal, ko je stopal po njem / zmrzli sneg hrusta pod kopiti; brezoseb. pod nogami je hrustalo hrustajóč -a -e: hrustajoč glas; hrustajoča skorja svežega kruha ♪
  20.      hrustàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, odsekane glasove: hrustava skorja svežega kruha hrustávo prisl.: hrustavo zapečene žemlje ♪
  21.      hrustljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. hrustljav: hrustljat kruh ♪
  22.      hrustljív  -a -o prid. (ȋ í) hrustljav: hrustljiv kruh ♪
  23.      hrúševec  -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: kuhati hruševec; sod hruševca ♪
  24.      hrúševka  -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk ◊ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica ♪
  25.      hrúška  -e ž (ȗ) 1. sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike: hruške so zrele; hruške padajo z drevesa; na vrtu rastejo hruške in jablane; obirati hruške; pojesti, utrgati hruško; posekati staro hruško; sočna hruška; suhe hruške / divja hruška drobnica; hruška moštarica 2. kar je po obliki podobno temu sadu: gumijasta hruška za izpihavanje / hruška toplomera / žarg. partizana sta se dobro oborožila tudi s hruškami z ročnimi bombami / ekspr. električna hruška žarnica / nar. medvedove hruške plod gloga 3. mn., nar. koroško krompir: kopati hruške ● pog., ekspr. vem, po čem so hruške vem, kakšna je stvar v resnici; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; star. otrok je pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj ◊ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje ♪

   1.074 1.099 1.124 1.149 1.174 1.199 1.224 1.249 1.274 1.299  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA