Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uda (51-75)


  1.      judaízem  -zma m (ȋ) vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze ♪
  2.      magnitúda  -e ž (ȗ) geol. jakostna stopnja potresa: potres z magnitudo nad sedem / izračunati magnitudo potresa ♪
  3.      naudáriti  -im dov. (á ȃ) obrt. speti z redkimi vbodi, navadno urezane dele oblačila: naudariti z belim sukancem ♪
  4.      nèpoudárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni poudarjen: nepoudarjeni toni ♦ lingv. nepoudarjene besede v stavku ♪
  5.      nèpreudáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki mu manjka preudarnosti: nepreudaren gospodar / nepreudarno dejanje, ravnanje ♪
  6.      nèpreudárnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepreudarnega človeka: nepremišljenost in nepreudarnost ♪
  7.      ostúda  -e ž (ȗ) knjiž. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala 3. v povedno-prislovni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš ♪
  8.      pobúda  -e ž (ȗ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši // prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude ♪
  9.      podbúda  -e ž (ȗ) knjiž., redko spodbuda: dajati tovarišem podbudo; to naj vam bo v podbudo ♪
  10.      pomúda  -e ž (ȗ) zastar. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi ♪
  11.      ponúda  -e ž (ȗ) 1. knjiž. vlačuga, prostitutka: na ulici so stale ponude in vabile moške / cestna, javna ponuda / kot psovka ponuda nesramna 2. star. ponudba: takih goljufivih ponud je veliko ♪
  12.      poudárek  -rka m (ȃ) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini: ugotoviti, kje je poudarek v stavku; to besedo je izgovoril s poudarkom / besedni poudarek naglas / stavčni poudarek // grafično znamenje za označevanje tega; naglas: zapisati poudarek 2. kar (z govorjenjem) daje vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: s posebnim poudarkom je povedal svoje mnenje / poudarek je na vsebini, ne na obliki / dajati kaki stvari velik poudarek ♪
  13.      poudáren  -rna -o prid. (á ā) lingv. naglasen: poudarne dvojnice / poudarno znamenje ♪
  14.      poudáriti  -im dov. (á ȃ) 1. izgovoriti izrazito, s poudarkom: poudaril je vsako besedo; z ironijo je poudaril zadnje besede / poudariti besedo na prvem zlogu naglasiti 2. z govorjenjem dati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: na koncu so poudarili glavno misel razprave; posebej je poudaril, da bo prišel pravočasno / pisatelj je v romanu poudaril zlasti stisko sodobnega človeka // narediti bolj izrazito, bolj opazno: poudariti obrvi, oči s šminko; z obleko je še poudarila svojo postavo poudárjen -a -o: poudarjene razlike; poudarjeni šivi na obleki ∙ ima zelo poudarjene ličnice izrazite; prisl.: spregovoril je poudarjeno; poudarjeno lirski značaj umetnosti ♪
  15.      poudárjanje  -a s (á) glagolnik od poudarjati: poudarjanje najpomembnejših besed v stavku / poudarjanje na prvem zlogu / poudarjanje potreb po zdravem življenju; poudarjanje zgodovinskih dejstev ♪
  16.      poudárjati  -am nedov. (á) 1. izgovarjati izrazito, s poudarkom: patetično poudarjati posamezne besede; pravilno poudarjati / poudarjati prvi zlog naglaševati 2. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: vsi kritiki so poudarjali kvaliteto drame; poudarjati sodelovanje med vsemi narodi; rad je poudarjal svoje spretnosti // delati bolj izrazito, bolj opazno: rumena barva je še poudarjala njene oči ♦ lingv. pridevnik poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže poudarjajóč -a -e: govoril je počasi, poudarjajoč vsako besedo ♪
  17.      poudárjenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost poudarjenega: čustvena poudarjenost / poudarjenost nekaterih elementov na sliki ♦ lingv. poudarjenost besede v stavku ♪
  18.      prepoudáriti  -im dov. (á ȃ) knjiž., redko preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto prepoudárjen -a -o: prepoudarjena ideja ♪
  19.      preudárek  -rka m (ȃ) glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu ♪
  20.      preudáren  -rna -o prid., preudárnejši (á ā) ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled preudárno prisl.: preudarno govoriti, izbirati ♪
  21.      preudáriti  -im dov. (á ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov priti do kakih zaključkov: naglo je vse preudaril in začel ukrepati; preudariti mora, kje naj se zaposli / preudariti vsako besedo // oceniti: preudariti okoliščine, položaj preudárjen -a -o: dobro preudarjen cilj; preudarjene besede ♪
  22.      preudárjanje  -a s (á) glagolnik od preudarjati: odločiti se po dolgem preudarjanju / preudarjanje okoliščin ♪
  23.      preudárjati  -am nedov. (á) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov prihajati do kakih zaključkov: preudarjala sta, kako bi koristno porabila denar; dolgo je preudarjal, preden se je odločil // ocenjevati: preudarjal je svoj položaj; preudarjati svoje življenje // premišljati: ves dan je sedel v kavarni in preudarjal; začel je preudarjati o svojem delu preudarjajóč -a -e: preudarjajoč o tem, kako naj ravna, je hodil po parku ♪
  24.      preudárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost preudarnega človeka: njegova pridnost in preudarnost sta jih presenetila; pokazati preudarnost pri delu / s preudarnostjo opraviti nalogo preudarno / preudarnost ravnanja ♪
  25.      pristúda  -e ž (ȗ) 1. knjiž. gnus: to dejanje ga je navdajalo s pristudo; pristuda nad neurejenim življenjem ∙ knjiž., ekspr. do pristude dolgočasen zelo 2. slabš. neprijeten, zoprn človek: zapodil bom to pristudo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA