Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (9.376-9.400)


  1.      predočeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prikazovati, predstavljati: v romanu pisatelj nazorno predočuje življenje proletarcev; predočevati komu pomen dela / slike predočujejo zgodovinske dogodke predočeváti si predstavljati si, zamišljati si: ljudje so si to različno predočevali; predočeval si je njeno lepoto / v mislih si je predočeval, kako mu naj pove, kaj se je zgodilo ♪
  2.      prêdol  in predól -óla [tudi ou̯] m (é ọ́; ọ̑) zastar. stranska dolina: doli in predoli ♪
  3.      predólg  -a -o stil. -ó [u̯g] prid. (ọ̑ ọ́) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti ● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti predólgo prisl.: predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel ♪
  4.      predòr  -ôra m (ȍ ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // redko odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko ◊ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel ♪
  5.      prèdpekèl  -klà tudi prèdpèkel -kla [pǝkǝu̯] m (ȅ-ǝ̏ ȅ-ȁ; ȅ-ǝ̀) rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice ♪
  6.      prèdpogòj  -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje ♪
  7.      predpoldánica  tudi predpóldanica -e [u̯d] ž (á; ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: prinesla je predpoldanico na njivo ♪
  8.      predpoldánski  tudi predpóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) redko dopoldanski: predpoldansko sonce je zmehčalo sneg ♪
  9.      prèdpredvčérajšnjim  prisl. (ȅ-ẹ́) tretjega dne pred današnjim dnevom: predpredvčerajšnjim je divjala huda nevihta ♪
  10.      predrág  -a -o tudi -ó prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane preveč denarja: kupiti predrag stroj; knjige so predrage; predrago stanovanje / ta restavracija je predraga; življenje v mestu postaja predrago 2. ekspr. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: to mi je predrag spomin; predragi domači kraji / v nagovoru: predragi prijatelj; duša predraga, spametuj se že vendar; v osmrtnicah pogreb predragega pokojnika bo v soboto predrágo in predragó prisl.: predrago kupiti; predrago plačati predrági -a -o sam.: spomniti se svojih predragih; mislil je na svojo predrago ♪
  11.      predramíti  in predrámiti -im dov. (ȋ á) 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti // ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest ♪
  12.      predražíti  -ím dov., predrážil (ȋ í) na dražbi ponuditi večjo vsoto od prej ponudene: predražiti ponudbo / drugi kupci so me predražili so ponudili večjo vsoto od moje ♪
  13.      predrémati  -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje ♪
  14.      predrépen  tudi predrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) zool., v zvezi predrepna plavut neparna plavut na trebuhu ribe ♪
  15.      predréti  -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti 2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo // ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti 3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon 4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev ● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika ◊ petr. pojaviti se na zemeljski površini predŕt -a -o 1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih 2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval ● nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to ♪
  16.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgala ● žarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil ♪
  17.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice ♪
  18.      prèdrodóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki je bil, obstajal pred nastankom rodov: predrodovne razmere / predrodovne skupnosti ljudi ♪
  19.      predŕzen  -zna -o prid., predŕznejši (ŕ r̄) 1. ki si v odnosu do ljudi preveč upa: biti predrzen; fant je predrzen v obnašanju // ki izraža, kaže tak odnos: predrzen obraz; predrzen pogled / predrzen odgovor; tako dejanje, govorjenje je zelo predrzno 2. knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: predrzni skoki v vodo; predrzno junaštvo predŕzno prisl.: predrzno gledati; predrzno se obnašati ♪
  20.      predŕznež  -a m (ȓ) ekspr. predrzen človek: nihče ne mara tega predrzneža; predrzneža je udarila po licu ♪
  21.      predŕzniti se  -em se tudi predŕzniti si -em si dov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: kako si se predrznil kaj takega reči; če bi se predrznil kaj ugovarjati, gorje ti / v globino so se predrznili spustiti samo najpogumnejši fantje upali ♪
  22.      predsédstvo  -a s (ẹ̑) 1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti 2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu 3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno predsedstvo kongresa ● v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik ♪
  23.      predsinóčnjim  prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsinočnjim je prišel domov; nisem ga videl že od predsinočnjim // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsinočnjim je padla huda slana ♪
  24.      prèdslútnja  -e ž (ȅ-ū) knjiž. motna misel, slutnja: navdajale so ga hude predslutnje / trpela je v predslutnjah / predslutnja srečnejše prihodnosti ♪
  25.      predsnóčnjim  prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsnočnjim je prišel // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsnočnjim je bila huda slana ♪

   9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA