Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (8.826-8.850)


  1.      ponóven  -vna -o prid. (ọ̄) ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen so odkrili ob ponovnem pregledu; ponovna cenitev; razpisati ponovne volitve; ponovno zaslišanje prič ponóvno prisl.: tovarna ponovno obratuje; ponovno poudariti pomen dela; ponovno se pritožiti, prositi ♪
  2.      pontón  -a m (ọ̑) 1. voj. štirioglato koritasto plovilo za prevažanje ljudi ali tovora čez reke: vojaki so zaplenili dva pontona z orožjem; prepeljati tovor s pontonom // tako plovilo kot podpora za pontonski most: na pontone so položili deske in zgradili most 2. navt. naprava za dviganje potopljenih ladij: ponton se je zasidral na kraju, kjer je bila potopljena ladja ♪
  3.      ponujálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. ponudnik: zdelo se mu je, da ponujalec zahteva preveč denarja za svoj avtomobil; pren. bili so velikodušni ponujalci sprave in prijateljstva ♪
  4.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba ♪
  5.      poobédek  -dka m (ẹ̑) jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku: prinesti poobedek / servirati kavo po poobedku / za poobedek je bilo sadje ♪
  6.      poočítati  -am dov. (ȋ) 1. opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa poočital; če ga kaj prosijo, takoj poočita, kaj je že storil zanje 2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozoriti na kaj negativnega pri kom: poočitala mu je lenobo; poočitala mu je, da je zamudil; kod si tako dolgo hodil, mu je poočitala ♪
  7.      poosébljati  -am nedov. (ẹ́) 1. prikazovati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: poosebljati stvari 2. ekspr. delati, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ljudstvo je v tem legendarnem junaku poosebljalo svojo željo po svobodi // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ta junak pooseblja revolucionarni boj; on pooseblja poseben tip iz ameriškega življenja / to gibanje je poosebljala napredna stranka ♪
  8.      poostríti  -ím dov., poóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: poostriti konico / zastar. poostriti koso nabrusiti 2. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: poostriti kazen, kontrolo, predpise; ukrepi so se poostrili / nenadoma je poostrila glas; skrbi so ji poostrile obraz; poteze na obrazu so se mu poostrile 3. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: divjina jim je poostrila čute; takrat sta se mu poostrila sluh in vid 4. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostriti kriterije za kaj / poostriti probleme, vprašanja 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: poostrili so budnost, previdnost / poostriti boj, napad / nesreča je težave še poostrila; hudi časi so se še poostrili / nesoglasja so se po tem dogodku še poostrila zaostrila ● knjiž. zarja je poostrila vrhove gor izostrila poostrèn -êna -o: poostren boj, napad; poostreni odnosi; poostreni varnostni ukrepi ♪
  9.      pòp  neskl. pril. (ȍ) žarg., kratica popart: majice s pop motivi ● pop glasba zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na preprosti muzikalnosti; pop skupina skupina, ki igra pop glasbo ♪
  10.      popáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od popačiti: popačenje volilnih rezultatov je razburilo ljudi; popačenje resnice / popačenje pokrajine z neprimernimi stavbami ◊ elektr. nezaželena sprememba signala, ki se pojavi med dvema točkama prenosnega sistema ♪
  11.      popáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje ♪
  12.      popádati 1 -am dov. (ā ȃ) 1. drug za drugim pasti: vrgel je kroglo in keglji so popadali / vse listje je popadalo z drevja / avtobus je sunkovito ustavil in potniki so popadali; ekspr.: od utrujenosti so popadali na klop se brez moči usedli; ženske so popadale na kolena pokleknile 2. biti drug za drugim ubit v boju: med osvobodilnim bojem je v gozdovih popadalo mnogo ljudi ∙ vsa živina mu je popadala poginila 3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: skoraj ves razred je popadal iz matematike / nekaj jih je popadalo pri maturi ♪
  13.      popadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) grize, napada z zobmi: starega, popadljivega konja je prodal in si kupil novega; pes ima nagobčnik, ker je popadljiv; bil je razdražen in popadljiv kakor privezan pes / ekspr. popadljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi ♪
  14.      popárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost ♪
  15.      popêči  -pêčem dov., tudi popekó; popêci popecíte; popékel popêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: popeči meso, zrezke; na hitro popeči / popeči kruhove rezine na štedilniku 2. s pečenjem porabiti: popeči vso moko; polovico kostanja so že popekli popečèn -êna -o: popečen kruh z maslom ♪
  16.      pópek  -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče ◊ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka ♪
  17.      popeljáti  -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol ♪
  18.      popévka  -e ž (ẹ̑) 1. vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom: peti, poslušati popevke; domača, poulična popevka; to je avtor najpopularnejše popevke; festival popevk 2. nav. ekspr. umetniško nezahtevna pesem: poleg drugih pesmi je napisal tudi veliko popevk / peti popevke; pesem je vesela dijaška popevka ♪
  19.      popíhati  -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti ♪
  20.      popípati  -am tudi -ljem dov. (ȋ ȋ) nar. populiti: popipati lan / popipati ptiču perje ♪
  21.      popís  -a m (ȋ) glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja ♪
  22.      popísati  in popisáti -píšem dov., popíšite (í á í) 1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo // ugotoviti število in zbrati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke ∙ miličnik ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke 2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah 3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal popísan -a -o: popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago ♪
  23.      popisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisovati nove knjige, novo opremo // ugotavljati število in zbirati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: zadnjič so popisovali pred desetimi leti b) kake skupine ljudi sploh: popisovati novince, učence 2. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih; opisovati: popisovati nesrečo, zmago; humoristično, obširno popisovati ♪
  24.      popívka  -e ž (ȋ) knjiž., redko zabava, pri kateri se zlasti pije: udeleževati se veselih popivk ♪
  25.      pópkov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na popek: popkova barva / globoko udrta popkova jamica ∙ knjiž., redko pretrgati popkovo žilo popkovnico ♦ anat. popkova kila, žila popkovna kila, žila; med. popkov granulom ♪

   8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA