Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (8.776-8.800)


  1.      pomlatíti  in pomlátiti -im dov., prvi pomen tudi pomláčen (ȋ á) 1. končati mlačev: kmetje so že pomlatili / pomlatiti pšenico omlatiti // krajši čas mlatiti: snope bo treba še pomlatiti 2. ekspr. pojesti: pomlatiti kruh, večerjo / hitro, z užitkom so vse pomlatili 3. ekspr. večkrat udariti, potolči: od jeze je pomlatil z rokami po vratih / v boju so pomlatili precej sovražnikov pobili ♪
  2.      pomnoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
  3.      pomóč  -i in -í ž (ọ̑) 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo // kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev 2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč // dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč 3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč 4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom ● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav ◊ jur. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem ♪
  4.      pomočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) 1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo 2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z vodo 3. knjiž. zmočiti s sečem: otrok je pomočil posteljo; pes je večkrat pomočil sobo ● ekspr. svoj nož je nekajkrat pomočil v tujo kri nekaj ljudi je zabodel, ubil; ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila pomočíti se knjiž. opraviti malo potrebo: pijanec se je pomočil kar pred vrata // izprazniti sečni mehur: otrok se je pomočil pomóčen -a -o: v smolo pomočen les; pomočena tla; pomočen s krvjo ♪
  5.      pomòl  -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó) 1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu 2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu 3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu ● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku ◊ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor ♪
  6.      pomoléti  -ím dov., tudi pomôlel (ẹ́ í) 1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari: iz rokavov so pomolele suhe roke / pomladansko cvetje je pomolelo izpod snega 2. neustalj. pomoliti, dati: pomoleti jezik iz gobca / pomolel ji je bratovo pismo ♪
  7.      pomolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pomologijo: pomološka raziskovanja / pomološko ime / pomološki vrt vrt, v katerem gojijo sadne rastline, zlasti za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
  8.      pomôrec  tudi pomórec -rca m (ō; ọ̑) 1. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: dogodivščine, odkritja pomorcev 2. knjiž. pomorščak, mornar: pomorci in letalci ♪
  9.      pomoríti  -ím dov., pomóril (ȋ í) 1. drugega za drugim umoriti: sovražniki so pomorili vse vaščane / dihur jim je pomoril vse kokoši 2. povzročiti smrt a) ljudi: pomoriti ujetnike / lakota in bolezni so pomorile precej ljudi b) živali: pomoril je že veliko gozdnih živali // ekspr. uničiti, škoditi čemu: slana je pomorila vse nežne cvete; pren. sovraštvo mu je pomorilo vse druge čute pomorjèn -êna -o: pomorjeni vaščani; pomorjene cvetlice ♪
  10.      pomôrka  tudi pomórka -e ž (ō; ọ̑) ženska oblika od pomorec ♪
  11.      pomóta  -e ž (ọ̑) 1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen povedanega da ne bo pomote: govorim v starih dinarjih; kot vljudnostna fraza oprostite, pomota // nav. ekspr. napaka: ta knjiga ima precej pomot / tiskovna pomota 2. v prislovni rabi izraža, da se dejanje (z)godi brez določenega namena: po pomoti je izpadel zadnji odstavek; po pomoti odpreti pismo / po pomoti vpisan račun ♪
  12.      pomotíti  in pomótiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. zmotiti: bali so se ga pomotiti / glasno govorjenje ni pomotilo njegovega spanja / pomotiti komu načrte pomotíti se in pomótiti se narediti napako, zmotiti se: pomotiti se pri računanju / če sem to rekel, sem se pač pomotil ● knjiž. od vsega hudega se ji je pomotilo zmešalo; knjiž. od udarca se mu je pomotilo v glavi se mu je zvrtelo, je postal omotičen ♪
  13.      pomóžen  -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna // ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče ● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček ◊ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; lingv. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah ♪
  14.      pomréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., pomŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) drug za drugim umreti: njegovi vrstniki so pomrli; pri tej hiši so vsi pomrli / bratje so mu drug za drugim pomrli / interniranci so pomrli od lakote umrli ♪
  15.      pomújati se 1 -am se dov. (ȗ) raba peša potruditi se: pri nalogi se je premalo pomujal / kljub slabemu počutju se je pomujal in odšel v službo ♪
  16.      pomújati se 2 -am se nedov. (ú) knjiž. večkrat se muditi, zadrževati: rad se je pomujal pri babici ♪
  17.      pomúliti  -im dov., pomulíla tudi pomúlila (ú ū) z gobcem potrgati in pojesti: travo je pomulila živina; pomuliti rastje ob poti pomúliti se nar. naskrivaj, neopazno oditi: fant se je pomulil skozi vrata pomúljen -a -o: pomuljena trava ∙ pomuljen človek potuhnjen, hinavski ♪
  18.      pomúzati se  -am se dov. (ū) 1. s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: ob tej novici se je pomuzal 2. nar. podrgniti se: pes se je pomuzal ob dekličino koleno ♪
  19.      ponagájati  tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á) nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati ♪
  20.      ponàjveč  tudi ponájveč in ponàjvèč tudi ponájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž. večinoma, povečini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev ♪
  21.      ponàjvečkrat  tudi ponájvečkrat in ponàjvèčkrat tudi ponájvèčkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž., redko večinoma, povečini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo ♪
  22.      pònapóleonski  tudi pònapoleónski -a -o prid. (ȍ-ọ̑; ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po Napoleonu: ponapoleonska družba / ponapoleonska doba ♪
  23.      ponarédba  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od ponarediti: ponaredba podpisa, žiga / spretna ponaredba slike / ponaredba resnice 2. kar je ponarejeno: ta pesem je ponaredba v ljudskem stilu; izdelke so vrnili, ker so bili ponaredbe ♪
  24.      ponarejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina ♪
  25.      ponarejeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti ♪

   8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA