Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (8.726-8.750)


  1.      pólpenzión  -a [u̯p] m (ọ́-ọ̑) tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje enega glavnega obroka hrane, navadno večerje: cena polpenziona ♪
  2.      pólproletariát  -a [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat ♪
  3.      pólprozóren  -rna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi ♪
  4.      pólsèn  -snà [u̯s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ȁ) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen ♪
  5.      pólspánje  -a [u̯s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju ♪
  6.      pólst  -í [u̯s tudi ls] ž, daj., mest. ed. pôlsti in pólsti (ọ̑) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken: izdelovati polst; copate, klobuk iz polsti; neskl. pril.: teh. polst pero ♪
  7.      pólstebèr  -brà tudi pólstèber -bra [u̯stǝb] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ȁ; ọ̑-ǝ̀) um. polovica celega stebra, prislonjenega ob steno, arhitekturno ploskev: polstebri na fasadi ♪
  8.      polstén  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat ♪
  9.      polstenína  -e [u̯s tudi ls] ž (í) knjiž., redko polst ♪
  10.      polsténka  -e [u̯s tudi ls] ž (ẹ̄) zool. gosenici podobna členasta žival s ščetinami mavričnih barv, ki živi na morskem dnu, Aphrodite aculeata ♪
  11.      polstíti  -ím tudi pólstiti -im [u̯s tudi ls] nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj prepletati ali vezati živalska vlakna: polstiti zajčjo dlako; polstiti volno / polstiti loden, tkanino polstèn -êna -o tudi pólsten -a -o: blago je polsteno in kosmateno ♪
  12.      póltèmen  tudi póltemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. póltemán -mnà -ò [u̯tǝm] prid. (ọ̑-ǝ̀ ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ǝ̀; ọ̑-ȃ ọ̑-ȁ) ki ni popolnoma temen: poltemen hodnik / poltemna očala póltemnó in póltèmno prisl., v povedni rabi: v sobi je poltemno ♪
  13.      póltónski 2 -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvica ♦ tisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše ♪
  14.      polúckati  -am dov. (ȗ) pog., ekspr. popiti (alkoholno pijačo): poluckati vino in žganje / polucka tudi pol litra kave ♪
  15.      pólúren  -rna -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȗ) ki traja pol ure: poluren odmor, sprehod; polurna zamuda ♪
  16.      polzáča  -e [u̯z] ž (á) zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust; nežica: v akvariju goji tudi polzače ♪
  17.      pólzavést  -i [u̯z] ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja: zbuditi se iz polzavesti; ekspr. pogrezniti se v polzavest; spanec se je spremenil v megleno polzavest 2. navadno s prilastkom nejasna, neizrazita zavest o čem: podobna narodna polzavest kot pri Izraelcih se kaže tudi pri starih Grkih ♪
  18.      pólžív  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȋ ọ̑-í) knjiž. napol živ: mrtvi in polživi ljudje ∙ knjiž. polživa od strahu je šla za njim zelo prestrašena ♪
  19.      pomagálka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. knjiž. pomočnica, pomagačka: bila je pridna pomagalka 2. star., v medmetni rabi, v zvezi sveta pomagalka izraža a) začudenje, presenečenje: o sveta pomagalka, ali je to res b) strah, vznemirjenje, obup: sveta pomagalka, kaj pa je; sveta pomagalka, ob vse premoženje sem ♪
  20.      pomáganje  -a s (á) glagolnik od pomagati: pomaganje pri učenju / zaradi pomaganja revnim se je odpovedal lastnemu udobju ♪
  21.      pomágati  -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam 2. delati, da kdo lažje kam ali odkod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj 4. delati, povzročati, da se komu izboljša a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj 5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj ● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost pomagajóč -a -e: pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje ♪
  22.      pomáhati  -am, in pomáhati tudi pomaháti -am dov. (á; á á á) 1. narediti (neurejene) gibe, navadno z roko: včasih kar tako pomaha / pes je pomahal z repom // narediti gibe z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: pomahala je otrokom, ki so se lovili pred hišo; pomahati z robčkom, roko (v pozdrav, slovo) / pomahal mu je, naj ustavi 2. ekspr. pojesti: pomahal je vse dateljne ♪
  23.      pomajáti  -májem tudi pomájati -em tudi -am dov., pomájaj pomájajte tudi pomajájte; pomajál tudi pomájal (á á; á) povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je pomajal cvetoče veje / presenečeno je pomajal z glavo / ekspr. pomajala je z rameni zmignila, skomignila; z vso silo se je zaletel v stolp, da se je ta kar pomajal zamajal ♪
  24.      pomálem  in po málem prisl. (ā) 1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem; pomalem dežuje že ves teden; zmeraj se pomalem jezi; pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe // malo, nekoliko: pomalem mu je podoben; steza je pomalem uhojena / v mladosti sem bil tudi jaz pomalem tak 2. počasi: pritisk pomalem popušča; pomalem se te začenjam bati; pomalem se je nebo zmračilo ● ekspr. pohištvo je pomalem vredno milijon dinarjev najmanj milijon dinarjev; star. kako vam gre? Hvala, bo že pomalem bo že (kako), še kar málo pomálem in málo po málem ekspr.: malo pomalem srka kavo; malo pomalem je začelo deževati / malo pomalem se je le dal omečiti; prim. mali ♪
  25.      pomečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale 3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal ● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi pomečkán -a -o: pomečkan klobuk; pomečkano krilo ♪

   8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA