Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (8.576-8.600)


  1.      poigráti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas igrati (na glasbilo): samo včasih še poigra na citre; malo poigrati na harmoniko poigráti se 1. krajši čas se udeležiti otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigrati se na dvorišču; malo se še poigraj / poigrati se z medvedkom; pren., ekspr. veter se je poigral z vejami 2. v zvezi s s, z nehoteno premakniti kaj in s tem izraziti zadrego, vznemirjenje: poigrati se z obeskom na verižici; poigral se je z uro in jo spravil v žep 3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: malo se je poigrala s fantom / poigral se je z vestjo ● ekspr. zima se lahko še poigra in nasuje snega čeprav se zima že končuje, je lahko še sneg; publ. poigrati se z možnostmi, ki jih daje moda uporabiti jih v presenetljivih, nenavadnih kombinacijah; ekspr. usoda se je poigrala z njim doživel je nenavadne, nepričakovane stvari ♪
  2.      poigrávanje  -a s (ȃ) glagolnik od poigravati: poigravanje na kitaro / poigravanje gubic pri smehu / poigravanje rib v vodi / poigravanje z usodo ljudi ♪
  3.      poigrávati  -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati 2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu; poigravati se z obeskom 3. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden, zlasti v presledkih: okrog ust mu je poigraval nasmeh; v očeh mu je poigravala jeza poigrávati se 1. večkrat se udeleževati otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigravati se z otroki na dvorišču / medvedka se poigrava z mladičem; pren., ekspr. veter se poigrava z njegovimi lasmi 2. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: poigrava se z zdravjem, življenjem / poigrava se z moškimi // biti v popolni oblasti česa: domišljija se je začela poigravati z njima / valovi se poigravajo z ladjo ● ekspr. na zahodu so poigravali bliski se je bliskalo; ekspr. poigravati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. poigrava se z njegovimi trditvami samovoljno jih razlaga, neresno jih obravnava ♪
  4.      poiskáti  -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í) 1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev 3. ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z daljnogledom; poiskati napako 4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava ● ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči ♪
  5.      poíti  -ídem dov., pošèl pošlà pošlò tudi pošló (í) ne biti več na razpolago: prihranjeni denar mu je hitro pošel; knjiga je že pošla; zaloge hrane so kmalu pošle / starčku so počasi pošle moči; pogum mu je pošel; nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je pošla potrpežljivost ∙ star. ogenj mu je spet pošel ugasnil; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel ♪
  6.      poizgíniti  -em tudi pozgíniti -em dov. (í ȋ) drug za drugim izginiti: ljudje so poizginili z oken / plahost in strah sta poizginila izginila ♪
  7.      poizgubíti  -ím tudi pozgubíti -ím dov., poizgúbil tudi pozgúbil (ȋ í) drugega za drugim izgubiti: veliko ključev je poizgubil; rokopisi so se poizgubili poizgubíti se tudi pozgubíti se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim oditi: otroci so se poizgubili po domovih; nekaj živine se je poizgubilo v gozd ♪
  8.      poizgúbljati  -am tudi pozgúbljati -am nedov. (ú) drugega za drugim izgubljati: otrok kar naprej poizgublja stvari poizgúbljati se tudi pozgúbljati se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim odhajati: otroci so se poizgubljali med hišami ♪
  9.      poizprášati  tudi poizprašáti -am dov., tudi poizprášala (á á á) knjiž. povprašati, izprašati: poizprašal jo je vse o njem ♪
  10.      poizvédeti  -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́) 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel ♪
  11.      poizvedoválec  tudi pozvedoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega ♪
  12.      poizvedoválen  tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov ♪
  13.      poizvedovánje  tudi pozvedovánje -a s (ȃ) glagolnik od poizvedovati: odpraviti se na poizvedovanje; ustno poizvedovanje ♪
  14.      poizvedováti  -újem tudi pozvedováti -újem nedov. (á ȗ) z večkratnim vpraševanjem ugotavljati, odkrivati: poizvedoval je med znanci, če so ga videli; pri njem so poizvedovali po vremenu / že spet poizvedujejo za njim ga iščejo poizvedujóč tudi pozvedujóč -a -e: prišli so v vas, poizvedujoč za partizani; prisl.: poizvedujoče ga je pogledala ♪
  15.      pojáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) 1. začeti jahati: osedlali so konje in pojahali / pojahati do gozda, čez polje odjahati 2. vulg. opraviti spolno občevanje: pojahal jo je ● pog. ubogali bodo, ali jih bo pa hudič, vrag pojahal ali pa bodo čutili zelo neprijetne, hude posledice; pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal bomo vsi propadli ♪
  16.      pojálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) bot. rastlina zajedavka z raznobarvnimi cveti v socvetju, Orobanche: kaduljin, mali pojalnik ♪
  17.      pojasnjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje ♪
  18.      pójati  -am nedov. (ọ́) nar. goniti, poditi: pes poja mačko / nikar ne pojaj živali, saj je ves dan delala / v slabem vremenu poja ljudi okrog; pojajo ga kot divjo zver / otroci se pojajo po dvorišču pójati se navadno v zvezi s krava, psica kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: krava, psica se poja ∙ nizko vse noči se poja z mladimi moškimi se spolno izživlja ♪
  19.      pójdi  -te in -íte medm. (ọ̄; ọ̄ ȋ) 1. izraža ukaz, spodbudo: pojdi, greva; pojdite, bova kaj spila 2. izraža začudenje, zavrnitev: pojdi, da ga res ne poznaš; pojdite no s temi kartami; pojdi, pojdi, tako se res ne mudi; prim. iti ♪
  20.      pójem  -jma m (ọ́) 1. miselna tvorba, določena z bistvenimi lastnostmi, značilnostmi konkretnega ali abstraktnega predmeta, predmetov: definirati kak pojem; ta dva pojma je treba ločevati; jezikoslovni, marksistični pojmi; osnovni, sorodni pojmi; lepo je relativen pojem; pojem časti, hiše, vojne; najti primerno besedo, izraz za kak pojem; narod kot ekonomski, kulturni, zgodovinski pojem; predstave in pojmi / omejiti, razširiti pojem njegov obseg; publ. razčistiti kak pojem njegov obseg, vsebino / obseg, vsebina pojma // kar se da določiti, spoznati zlasti z umom: svoboda ni predmet, ampak pojem 2. knjiž. izraz, beseda: posloveniti tuje pojme; slovar strokovnih pojmov 3. s prilastkom predstava, podoba: natančnejši pojem o tej zgodovinski osebnosti si je ustvaril šele pozneje; ekspr. o Kitajski so imeli ljudje zelo čudne, meglene pojme 4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom, v zvezi z za izraža omejenost na ocenjevanje, vrednotenje, kot jo določa prilastek: za jugoslovanske, naše pojme slaba hrana / ekspr. to za moje pojme sploh ni avto / to je za današnje pojme poceni 5. ekspr., v povedni rabi kar ima zaželeno lastnost, značilnost v zelo veliki meri, stopnji: ta knjiga, ta umetnik je v slovenski kulturi pojem; nova letala so kmalu postala pojem / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom: njihovi izdelki so pojem kvalitete, za kvaliteto so zelo kvalitetni; postal je pojem nogometnega igralca dober nogometni igralec; on je eden od pojmov sodobnega gledališča eden od najznačilnejših, najboljših predstavnikov ● ekspr. nima pojma o avtomobilih skoraj nič ne ve o njih; ekspr. o vsem tem seveda pojma ni imel, zato je samo začudeno gledal ni nič vedel, mu ni bilo nič znano; pog. nimaš pojma, kako lepo je bilo zelo lepo je bilo; pog. nimam pojma, kdo bi mogel priti ob taki uri ne morem si predstavljati, ne vem; pri učni uri so obravnavali pojem samostalnika bistvene lastnosti, značilnosti; spoznati osnovne pojme matematike osnovna dejstva, zakone, izraze; o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; evfem. o poštenosti ima meglene pojme ni (preveč) pošten; publ. vloga te organizacije je še nerazčiščen pojem njena vloga je še nejasna; ekspr. čast mu ni prazen pojem veliko da na svojo čast; ravna, vede se zelo častno; ekspr. kmalu je zelo raztegljiv, širok pojem se lahko razume zelo različno; evropski strateški pojmi so v teh džunglah brez vrednosti načela, pravila; ekspr. letalo je zelo zmanjšalo pojem daljave zaradi poletov z letali se zdijo daljave manjše ◊ filoz. nadrejeni pojem v odnosu do pojma, katerega vsebuje; podrejeni pojem v odnosu do pojma, v katerem je vsebovan; rodovni pojem ki obsega določene vrstne pojme; vrstni pojem ki se nanaša na ožje določeno vrsto predmetov z enakimi lastnostmi ♪
  21.      pojésti  -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel // spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste // ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija ● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje pojéden -a -o: napol pojedena žemlja ♪
  22.      pojèzd  -ézda m (ȅ ẹ́) star. 1. ježa: biti utrujen od dolgega pojezda; popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka 2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd ◊ zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke ♪
  23.      pojézerje  tudi pojezérje tudi pojezêrje -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) geogr. obsežnejše področje z več jezeri: severnejši del nižavja je pojezerje / Pomorjansko pojezerje ♪
  24.      pójmiti  -im nedov. in dov. (ọ́ ọ̑) 1. knjiž. logično si razlagati, razumeti: ni mogel pojmiti, da so se sicer narodno zavedni ljudje med seboj pogovarjali nemško / z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti // ekspr. misliti si, predstavljati si: ali sploh pojmite, kaj nam to pomeni / še od daleč ne pojmijo, kaj je vojna 2. zastar. dojemati, razumeti: nihče ni pojmil, tako je bilo zapleteno / ker ga ni pojmil, je še enkrat vprašal ● knjiž. otroci resničnosti ne pojmijo, zato jim je fantastika bližja je ne spoznavajo, dojemajo s pojmi; star. svojo dolžnost je pojmil drugače pojmoval ♪
  25.      pojmováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: ta izraz, to pooblastilo pojmujejo drugače; lepoto pojmujejo ljudje različno; hotel je povedati, kako on pojmuje življenje in svobodo / ta arhitekt pojmuje stavbo še precej tradicionalno // publ., v zvezi s kot imeti za, šteti za: tako dejanje pojmujejo kot nasilje, kot nečastno; pojmovati samoupravljanje kot eno od bistvenih oblik socialistične demokracije; to se more pojmovati kot priznanje 2. zastar. dojemati, razumeti: takega pesnika so mogli pojmovati samo redki sodobniki; kdor pojmuje veličino življenja, pojmuje tudi veličino smrti / fant je pojmoval lahko, zato je pri učenju hitro napredoval ● publ. kaj pojmujete pod tem izrazom kaj vam ta izraz pomeni, izraža pojmován -a -o: demokratično pojmovani centralizem; zgodovina je v drami pojmovana zelo osebno ♪

   8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA