Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (851-875)


  1.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji ♪
  2.      antíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov ♪
  3.      ántidélec  -lca m (ȃ-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec; odkrili so nov antidelec ♪
  4.      ántifitóftoren  -rna -o prid. (ȃ-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe ♪
  5.      antifonárij  -a tudi antifonár -ja m (á) rel. knjiga antifon: samostan hrani star psalterij in antifonarij ♪
  6.      antimón  -a m (ọ̑) kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona ♪
  7.      antimonít  -a m (ȋ) min. rudnina antimonov sulfid ♪
  8.      antimónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antimon: antimonove spojine ♦ min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid ♪
  9.      antimónski  -a -o prid. (ọ̑) redko antimonov: antimonski rudnik ♪
  10.      antiohíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
  11.      antiséptik  tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik ♪
  12.      antokián  tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin ♪
  13.      antracíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton ♪
  14.      ántraks  -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
  15.      antropocéntričen  tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje ♪
  16.      antropocéntričnost  tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe ♪
  17.      antropofág  -a m (ȃ) knjiž. ljudožerec, kanibal ♪
  18.      antropofagíja  -e ž (ȋ) knjiž. ljudožerstvo, kanibalizem ♪
  19.      antropofobíja  -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred ljudmi ♪
  20.      antropolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo ♪
  21.      antropometríja  -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije ♪
  22.      antropomorfízem  -zma m (ȋ) prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi ♪
  23.      aójd  -a m (ọ̑) knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec ♪
  24.      aparát  -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
  25.      apárten  -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.: apartno urejena čakalnica ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA