Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (6.476-6.500)


  1.      nèljúb  -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem ♪
  2.      nèljúbljen  -a -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila ♪
  3.      nèlógičnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti ♪
  4.      nélson  tudi nélzon -a m (ẹ̑) šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik: izvesti nelson / držati nasprotnika v nelsonu ♪
  5.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
  6.      nèmájhen  -hna -o prid. (ȅ-ȃ) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov ♪
  7.      nèmálo  prisl. (ȅ-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje ♪
  8.      nemár  tudi némar -a m (ȃ; ẹ̑) knjiž., redko ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar ♪
  9.      nemarnè  -éta m (ȅ ẹ́) star. nemarnež: nihče ne mara takega nemarneta, ki vsak dan zamudi / govoril je, kakor bi bil velik nemarne ♪
  10.      nemárnica  -e ž (ȃ) ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica // evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica ♪
  11.      nèmateriálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda ♪
  12.      némčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
  13.      nemčúrski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna ♪
  14.      neméti  -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru ♪
  15.      nemír  -a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje // nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov 2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira // stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši 3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir ♪
  16.      nemíren  -rna -o prid., nemírnejši (í ȋ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči ∙ ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati ♪
  17.      nemírnež  -a m (ȋ) ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači // nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež ♪
  18.      nemóč  in némoč ž neskl. (ọ̑; ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti ♪
  19.      nèmóder  -dra -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki ♪
  20.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  21.      nemškováti  -újem nedov. (á ȗ) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje ♪
  22.      némštvo  -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo // nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi ♪
  23.      nèmuzikáličen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje ♪
  24.      nènadárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
  25.      nènadéjan  in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑; ȅ-ā; ȅ-ȃ) knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino nènadéjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.: nenadejano priti, srečati ♪

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA