Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (6.426-6.450)


  1.      nèizoblikován  tudi nèzoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota ♪
  2.      nèizogíben  -bna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno ♪
  3.      nèizpolnítev  tudi nèspolnítev -tve [u̯n] ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve: neizpolnitev življenjskih idealov; neizpolnitev želj / neizpolnitev pogodb, predpisov ♪
  4.      nèizpólnjen  tudi nèspólnjen -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje ♪
  5.      nèizpolnjevánje  tudi nèspolnjevánje -a [u̯n] s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa ♪
  6.      nèizprášan  tudi nèsprášan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih ♪
  7.      nèizpríden  tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizprijen: neizprideno dekle ♪
  8.      nèizpríjen  tudi nèspríjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle ♪
  9.      nèizračunljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izračunati: zdelo se mu je, da je to na pamet neizračunljivo / knjiž. njegov vpliv na ljudi je neizračunljiv ♪
  10.      nèizravnán  tudi nèzravnán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izravnan: neizravnana tla / neizravnana nasprotja so jo mučila / v letošnjem letu sta bila uvoz in izvoz neizravnana ♪
  11.      nèizravnánost  tudi nèzravnánost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neizravnanega: neizravnanost uvoza in izvoza / knjiž. duševna neizravnanost mladih ljudi neuravnovešenost ♪
  12.      nèizrazljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega ♪
  13.      nèizučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izučen: zaposlili so tudi več neizučenih delavcev ♪
  14.      nèizživét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje ♪
  15.      nèjásnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nejasnega: nejasnost obrazov na sliki / vsebinska nejasnost povesti / v obtoženčevi izpovedi je bilo tudi nekaj manjših nejasnosti nejasnih izjav, navedb ♪
  16.      nèjéšč  -a -e prid., tudi neskl. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni ješč: neješči otroci; fant je zelo neješč; neješča žival ♪
  17.      nejevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž 2. star. ki ni veren; neveren: verni in nejeverni ljudje ♪
  18.      nejevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu ∙ star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe nejevóljno prisl.: nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo ♪
  19.      nejevóljiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spravljati v nejevoljo: truden je, zdaj ga ne bomo še mi nejevoljili s tem; vsi ti opravki so ga nejevoljili / danes ga je vse nejevoljilo; oče se zmeraj nejevolji nanj jezi ♪
  20.      nékaj  nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl ● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš ♪
  21.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno ♪
  22.      nékajkráti  in nékaj kráti prisl. (ẹ̄-á) star. 1. nekajkrat, nekolikokrat: nekajkrati je šel z njo plesat 2. velikokrat, večkrat: to je bilo že nekajkrati poudarjeno ♪
  23.      nekàk  tudi nekák stil. nékak -a -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. izraža nedoločnost osebe ali stvari: nekak pomožni organ je potreben; ekspr. obšla ga je nekaka slutnja / na nekak način bo zadevo le treba urediti // izraža približno podobnost: prostor je bil nekako dvorišče / slabš. dobili smo krožnik nekake juhe / star. to je bil nekak star možiček, ki so mu vsi rekli stric neki 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: odveč bi bilo delu prisojati nekako umetniško vrednost / to je bilo pred nekakimi desetimi leti ♪
  24.      nekàko  in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako ♪
  25.      nekàkšen  tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje // izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre odtod nekàkšno tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar. nekako: nekakšno tri dni bo od tega ♪

   6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA