Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (626-650)


  1.      stúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na studio: studijska oprema / studijski posnetki; studijski program ♪
  2.      stúdio  -a m (ú) 1. film., rad. prostor, v katerem se snemajo igralci, nastopajoči: iti iz studia; vsi nastopajoči so že v studiu; film so posneli večinoma v studiu // ustrezno tehnično opremljeni prostori za snemanje, oddajanje: delati v studiu; studio s sodobno snemalnico / filmski, televizijski, tonski studio / oddaja studio Ljubljana 2. gled. manjša dvorana za študijske, eksperimentalne predstave: igrati v studiu / gledališki studio 3. atelje: slikati v studiu / fotografski studio ♪
  3.      studiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja // zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant studiózno prisl.: studiozno obdelati probleme ♪
  4.      studióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost studioznega: studioznost interpretacije / ocenjevalcu ni mogoče odrekati studioznosti / z veliko studioznostjo opraviti analizo ♪
  5.      studiózus  -a m (ọ̑) zastar. študent, dijak: bil je vzoren studiozus / vseučiliški studiozus ♪
  6.      stúditi se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., z dajalnikom gnusiti se: gosenica se mi studi / tako življenje se mi studi ♪
  7.      studljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz studljívo prisl.: glas ji je zvenel studljivo ♪
  8.      stúdoma  prisl. (ȗ) zastar. z gnusom, v gnusu: ljudje se studoma obračajo od njega ♪
  9.      širokogrúden  -dna -o prid. (ú ū) knjiž., ekspr. širokosrčen: spoštovali so ga, ker je bil širokogruden človek / širokogrudno pojmovanje morale širokogrúdno prisl.: širokogrudno je vsem naročil vina; širokogrudno se vesti do nasprotnika ♪
  10.      širokogrúdnost  -i ž (ú) knjiž., ekspr. širokosrčnost: s širokogrudnostjo si je pridobil naklonjenost sodelavcev ♪
  11.      štrúdelj  -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek: speči štrudelj / jabolčni štrudelj ♪
  12.      študènt  -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje (ȅ é, ẹ́) 1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: študenti poslušajo predavanja; dober študent; študent prvega letnika; študent slavistike; klub študentov / izredni, redni študent 2. star. učenec srednje šole; dijak: namenili so ga za študenta; slabo oblečen študent ♪
  13.      študentaríja  -e ž (ȋ) ekspr. študenti: vesela študentarija; vračanje študentarije s počitnic ♪
  14.      študêntek  in študéntek -tka m (ē; ẹ̄) iron. manjšalnica od študent: kaj bo delal takle študentek ♪
  15.      študêntka  in študéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: biti študentka na filozofski fakulteti; študentke in dijakinje ♪
  16.      študentovánje  -a s (ȃ) študentsko življenje: opisovati študentovanje na Dunaju; lahkomiselno študentovanje / ekspr. neuspešno študentovanje študiranje ♪
  17.      študentováti  -újem nedov. (á ȗ) živeti študentsko življenje: študentoval je z rojaki / ekspr. študentoval je na Dunaju študiral ♪
  18.      študêntovski  in študéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na študente: študentovske navade; študentovsko življenje / študentovski časopis študentski / študentovska mladina ♪
  19.      študêntovstvo  in študéntovstvo -a s (é; ẹ́) ekspr. študenti: vznemirjeno študentovstvo ♪
  20.      študêntski  in študéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na študente: študentski dom; študentske organizacije; študentsko naselje / študentske navade; študentsko življenje / Študentski servis ♪
  21.      štúdij  -a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli: končati študij; med študijem se je preživljal s štipendijo; trajanje študija / fakultetni študij; izredni študij pri katerem se smejo delati izpiti brez rednega obiskovanja predavanj; podiplomski, specialistični študij; študij ob delu ∙ ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje ♦ šol. študij na drugi stopnji do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi 2. glagolnik od študirati: ta mesec je namenil za študij; naporen študij / študij starih listin ♪
  22.      štúdija  -e ž (ú) 1. krajše znanstveno delo: napisati študijo; kritična, primerjalna študija; sociološka študija; študija o povojni dramatiki; podatki iz študije; monografije, študije in razprave / študija je pokazala stanje v kmetijstvu / publ. longitudinalna študija ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi; spremna študija h knjigi 2. um. risba, slika, ki podaja videz ali zamisel kakega predmeta, kot priprava na umetniško delo: krajinska študija; študija roke / študija glave v glini / pripravljalna študija ◊ šah. umetno narejena pozicija z zahtevo, da se doseže zmaga, remi ♪
  23.      štúdije  -dij ž mn. (ú ȗ) študij: končati študije / filozofske študije; univerzitetne študije ♪
  24.      štúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na študij: a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine ♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih štúdijsko prisl.: študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati ♪
  25.      študio  ipd. gl. studio ipd. ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA