Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (5.876-5.900)


  1.      múhovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera ♪
  2.      múja  -e ž (ū) raba peša trud, prizadevanje: cigareto si je prižgal po dolgi muji; prostor se da preurediti z malo muje ∙ nar. to ni za mujo popravljati ni vredno, se ne izplača; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha ♪
  3.      mújati se  -am se nedov. (ȗ) raba peša truditi se, prizadevati si: zelo se muja, da bi pravočasno naredila / muja se in gara, kolikor more ♪
  4.      mujênje  -a s (é) glagolnik od muditi: to lahko najdeš brez mujenja / dolgo mujenje med njimi je vplivalo nanj ♪
  5.      múka  -e ž (ú) 1. nav. mn., raba peša trpljenje, bolečina: lajšati muke ranjencem; zvijati se od muk; duševne muke; ekspr. prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke // kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / redko izpraševali so ga med mukami med mučenjem ∙ star. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu 2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedno-prislovni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka ♪
  6.      múlast 1 -a -o prid. (ú) pog., nav. slabš. neprijazen, nepriljuden: mulast otrok; mulasta ženska ♪
  7.      múlec  -lca m (ȗ) 1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulci so mu poškodovali nov avto; bodo že ukrotili mulca, samo da jim pride v roke / kot nagovor kod si se potepal, mulec // ekspr. nedorasel fant, deček sploh: bil je še mulec, pa je že moral nositi puško; nagnal ga je kot mulca / moža ni nikoli doma, pa mora sama krotiti mulce otroke; ima hčer in dva mulca sinova 2. redko mulji samec: mulci in mule 3. slabš., redko neprijazen, nepriljuden moški: tak mulec je, da mu nobena družba ni po volji ♪
  8.      muline  tudi mouliné -ja [muliné] m (ẹ̑) tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja // tkanina iz te preje: obleka iz mulineja ◊ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti ♪
  9.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme ♪
  10.      münchenski  -a -o [mínhǝn-] prid. (í) nanašajoč se na München: münchensko pivo ♦ zgod. münchenski sporazum sporazum med predstavniki Anglije, Francije in Nemčije leta 1938, da ima Nemčija pravico zasesti Sudete ♪
  11.      muskovít  -a m (ȋ) min. rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom, kalijeva sljuda: listi muskovita ♪
  12.      múšica  tudi mušíca -e ž (ú; í) zastar. muhica: mlada mušica / ustregel je vsaki njeni mušici; velikaške mušice / obraz z lepotnimi mušicami z lepotnimi pikami ♪
  13.      múšjak  tudi múšjek -a m (ȗ) mušji iztrebek: z mušjaki ponesnažene šipe ♪
  14.      mutátis mutándis  prisl. (ȃ-ȃ) knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin: prej povedano velja mutatis mutandis tudi za druge stranke ♪
  15.      múzati se  -am se nedov. (ū) 1. s prikritim smehom, z določenim izrazom kazati hudomušen odnos do česa: vsa družba se je muzala ob teh besedah; muzal se je njegovim dokazom; pomenljivo, skrivaj, tiho so se muzali // imeti, kazati hudomušen odnos do česa sploh: sosedje so se muzali ob njegovih brezuspešnih ženitnih poskusih 2. nar. naskrivaj, neopazno odhajati: po vrsti so se začeli muzati iz hiše / počasi se je muzal mimo 3. nar. drgniti se: pes se mu je začel muzati ob koleno muzáje se: muzaje se si je gladil brado muzajóč se -a -e: muzajoč se je poslušal prepir; muzajoči se obrazi ♪
  16.      múzav  -a -o prid. (ú) redko hudomušen: muzav pogled, smeh ♪
  17.      muzicírati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. igrati (na glasbilo): godci pridno muzicirajo; v kavarni muzicirajo dolgo v noč; peti in muzicirati; pren. murni neutrudno muzicirajo // izvajati glasbeno delo, navadno kvalitetno: pod dirigentovim vodstvom orkester skladno muzicira ♪
  18.      múzika  -e ž (ú) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: gojiti, študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika // glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini 2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples; muzika utihne; iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko // izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja 3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico; najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki 4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka; pren. muzika slike ● pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ♪
  19.      muzikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno 3. redko blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil ◊ lingv. muzikalni naglas tonemski naglas muzikálno prisl.: skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje ♪
  20.      muzikánt  in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant ♪
  21.      n  [èn in nǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, n êna tudi n-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) petnajsta črka slovenske abecede: mali n; napisano z enim n // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik ◊ lingv. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število; an a na (potenco) n; prim. n-ti ♪
  22.      na  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto; sesti na stol; vreči na tla / natakniti na kol; nabosti na vile / zadeti na oviro; pren. priti na misel; knjiž. skrb lega na dušo // za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop; trkati na vrata / neprav. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih / opirati se na palico; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno; skočiti na noge 2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak; hiteti na vlak; blago gre na Gorenjsko; izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert; pren. obrniti se na župana; pismo na moj naslov // za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na sovražnika; elipt. s puško hoče nanj; pes laja na tujca; iti na medveda; pog. iti na gobe; Napoleonov pohod na Moskvo 3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje; prenesti odgovornost na druge; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja; stroškov je sto dinarjev na osebo; voziti sto kilometrov na uro 4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov; temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto // ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente; bilo jih je na tisoče; na tone sadja gre v izgubo // ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk; direktor ima sestanek na sestanek 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo; opozoriti na napake; paziti na otroka; misliti na prihodnost; spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost 6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna; na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih // za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta // za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni 7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem; na kratko ostrižen; na pamet znati; ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X // za izražanje sredstva ali orodja a) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir; delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin; mlin na veter b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek // za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi; slep na eno oko / prijeten na pogled 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl; na trkanje se je oglasil; na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj / molčati na očitke; odgovoriti na vprašanje 9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov; ekspr. priti na kavo; odšel je na sprehod; delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu; blago je na prodaj naprodaj; dati na posodo naposodo / čevlji za na ples; žarg. igrati na zmago; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras / kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje II. z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet; na mizi stoji kozarec; sedi na pragu; imeti plašč na sebi; na strehi gnezdijo štorklje; na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi; bradavica na nosu; stol na treh nogah // za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem // za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle; na vratih se prikaže poštar pri / kleči na levem kolenu / kopati se na Savi 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži; na seji je rad razpravljal; pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane / ponesrečil se je na delu, na smučanju pri / je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev / zaposlen na pošti; študira na univerzi; pog. nastopa na televiziji 3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem; hiša stoji na samem; ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu 4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep; bolan na pljučih; ekspr. zdrav je na duši in telesu 5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu; neustalj. umreti na jetiki za jetiko 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir; pripeljati se na kolesu s kolesom / učiti se na napakah ● ekspr. na mojo čast res je tako; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; neustalj. zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno ◊ lingv. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am; poudarek na osnovi; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik; mat. a na (potenco) n [an]; a na kvadrat [a2]; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas, nanovo, naprodaj, nasvidenje, navidez, primer ipd. ♪
  23.      ná  -te medm. (ȃ) 1. izraža opozorilo na to, kar se da, daje: na knjigo; na, da boš imel za vstopnico / na nazaj svoj prstan / na, pij / pri klicanju perutnine, živine: piška, na, na; na, sivec / na, tu me imaš, pa me udari / pri udarcu: na to za tvoje jezikanje, na, na, na; na za spomin, da me boš drugič ubogal ∙ ekspr. na roko, da bom držal besedo obljubljam, zagotavljam ti 2. izraža podkrepitev trditve: na, to bo nekaj za naše opravljivce; tako sem se smejal — na, še zdaj imam solzne oči / pri priganjanju živine na, sivka, potegni ♪
  24.      nà  tudi ná medm. (ȁ; ȃ) izraža presenečenje: videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi // izraža nejevoljo: na, pa sem spet sam; tako sem pazil, na, zdaj sem pa vse pokvaril ♪
  25.      nàa  [tudi naka s k, izgovorjenim v grlu] medm. (ȁ) pog. 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev: naa, tega ne morem napraviti; da bi se vas bal? Naa 2. izraža podkrepitev trditve: naa, tako pa ne bo šlo ♪

   5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA