Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (576-600)

576.      rúdo  -a s (ú) nar. oje: rudo je zadelo ob drevo in voz se je ustavil ◊ navt. ročica krmila pri manjšem vodnem vozilu ♪
577.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje ♪
578.      rudogórje  -a s (ọ̑) geogr. gorovje, bogato z rudami: ravnino obdaja poraslo rudogorje / Češko rudogorje ♪
579.      rudokòp  -ópa m (ȍ ọ́) zastar. 1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli 2. rudar: ponesrečeni rudokopi ♪
580.      rudonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti ♪
581.      rudosléd  -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled ♪
582.      rudoslédec  -dca m (ẹ̑) nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec ♪
583.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine ♪
584.      shúda  prisl. (ȗ) knjiž. s silo, s pritiskom: otroka ne smeš vzgajati shuda / poskusil je zlepa in shuda, pa je bilo vse zaman zgrda ♪
585.      shúditi  -im tudi shudíti -ím dov., shúdil (ú ȗ; ȋ í) star. razjeziti: s svojim ravnanjem so ga shudili / oče se je zelo shudil ♪
586.      skúd  -a m (ȗ) num. italijanski srebrnik, kovan od druge polovice 16. do konca 18. stoletja: plačati deset skudov ♪
587.      sljúda  -e ž (ú) lahka rudnina, ki se kolje v tanke, navadno prozorne liste: v pesku so se bleščali lističi sljude ♦ min. kalijeva sljuda rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; železova sljuda jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid; hematit ♪
588.      sljúdast  -a -o prid. (ú) ki je iz sljude: sljudaste plasti // ki vsebuje sljudo: sljudast pesek; sljudasto pobočje // tak kot pri sljudi: sljudast lesk ledu ♪
589.      sljúden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glina ♦ petr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪
590.      sljúdnat  -a -o prid. (ȗ) bogat s sljudo: sljudnata glina, kamnina ♪
591.      sljúdovec  -vca m (ú) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik: gnajs in sljudovec ♪
592.      snúditi  -im nedov. (ú) nar. koroško brskati, stikati: po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu ♪
593.      sòljudjé  -ljudí m mn., daj. sòljudém, tož. sòljudí, mest. sòljudéh, or. sòljudmí (ȍ-ẹ̑) ljudje v razmerju do posamezne osebe: prizadevati krivice soljudem; odnos do soljudi / knjiž. zanima ga, kaj se dogaja med soljudmi med ljudmi; prim. sočlovek ♪
594.      sotrúdnica  -e ž (ȗ) star. sodelavka: izbrati si sotrudnike in sotrudnice ♪
595.      sotrúdnik  -a m (ȗ) star. sodelavec: pri delu je imel več sotrudnikov / sotrudniki revije ♪
596.      sotrúdništvo  -a s (ȗ) star. sodelovanje: prekiniti sotrudništvo s kom / sotrudništvo pri časopisu ♪
597.      sòudeléžba  -e ž (ȍ-ẹ̑) udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju ● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža ♪
598.      sòudeléženec  tudi sòudeležênec -nca m (ȍ-ẹ̑; ȍ-é) kdor je skupaj s kom udeleženec česa: razpravljati s soudeleženci posvetovanja / prikrivati krivdo soudeleženca / zavračati mnenje soudeleženca spora ● soudeleženec pri dobičku kdor ima skupaj s kom delež pri njem ♪
599.      sòudeléženka  tudi sòudeležênka -e ž (ȍ-ẹ̑; ȍ-é) ženska oblika od soudeleženec: soudeleženka sestanka / soudeleženka spora ♪
600.      sòudeležênost  in sòudeléženost -i ž (ȍ-é; ȍ-ẹ̑) dejstvo, da je kdo soudeležen: dokazati komu soudeleženost pri dejanju / soudeleženost pri družbenem dogajanju ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676