Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ud (4.276-4.300)
- kasnéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: le malo je kasnel / njegov duševni razvoj kasni zaostaja ♪
- kasnítev -tve ž (ȋ) knjiž. zamuda, zamujanje: kasnitve kooperantov / kasnitev z dobavljanjem ♪
- kasníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: vlak kasni / gledal je na uro, da ne bi kasnil zamudil / kasniti z deli zaostajati ♪
- kastanjéta -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. glasbilo iz dveh školjkastih ploščic, ki udarjata druga ob drugo: natakniti kastanjete; udarjati s kastanjetami ♪
- kašmír -ja in -a tudi kášmir -ja in -a m (ȋ; ȃ) tekst. mehka tkanina iz dlak kašmirske koze: ruta iz dragocenega kašmirja // zelo mehka tkanina, navadno iz volne ali svile: izdelovati kašmir / obleka iz kašmirja ♪
- kataklízma -e ž (ȋ) knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju: uničenje vsega živega v strahotni kataklizmi; vesoljska kataklizma; izginotje Atlantide zaradi kataklizme na zemeljski skorji / ekspr. šele čez nekaj časa po kataklizmi se je prebivalstvo zavedelo nesreče po hudi katastrofi ♪
- katakómbe -kómb ž mn. (ọ̑) podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca ♪
- katalizátor -ja m (ȃ) 1. kem. snov, ki spremeni hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del produkta reakcije: uporabljati za sintezo katalizator; pospešiti reakcijo s katalizatorjem / prisotnost katalizatorja ♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida 2. publ. pobudnik, usmerjevalec: omenjena ideja je bila katalizator, ob katerem so se združile različne skupine; čustveni katalizator / po revoluciji je bil delavski razred katalizator nove družbe ♪
- katastrófa -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila
ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem ♪
- katastrofálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota / katastrofalno spoznanje / katastrofalen dvig cen zelo velik 2. ekspr. zelo slab, neugoden: katastrofalen potek bitke; preteklo leto je bilo v gospodarstvu naravnost katastrofalno / našli so ga v katastrofalnem stanju / katastrofalne posledice // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: doživeti katastrofalen polom, poraz katastrofálno prisl.: izguba popularnosti se je katastrofalno pokazala pri volitvah; domačini so goste katastrofalno premagali; sam.: vsak dan se zgodi kaj katastrofalnega ♪
- katéder -dra m (ẹ́) 1. miza za učitelja v razredu: vstati izza katedra; iti h katedru; položiti zvezke na kateder; sesti za kateder; rjav kateder ∙ ekspr. o šolskih stvareh odločajo ljudje, ki še niso sedeli za katedrom poučevali // vzvišen prostor pred tablo s to mizo, oder: stopiti na kateder; nekateri učenci so bili vprašani na katedru, drugi v klopeh 2. redko govorniški oder, tribuna: ko je odhajal s katedra, so mu ploskali ♪
- katéri 1 -a -o zaim. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kateri ključ je pravi? katero obleko boš oblekla? na katere pomanjkljivosti namiguješ? za nabavo katerih strojev se zanima tovarna? / ekspr. »mi smo to sklenili.« »Kateri mi?« / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila: katera ostane na domu? kateri od vas so se udeležili sestanka? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: vprašanje je, kateri bolje plava; pazi, do katere meje smeš / raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka // izraža vprašanje po mestu v zapovrstju: katerega (dne) smo danes? kateri si prišel na cilj? 2. navadno v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste: včasih kateri zamudi; dobile so, kar je katera zaslužila; ekspr. rešil je
svojo in še katerega družino; če vas katerega izberejo, naj kar sprejme ● navihana je kot le katera zelo; ekspr. potrkal sem na peta ali katera že vrata na veliko vrat; prim. malokateri, redkokateri ♪
- katéri 2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / raba peša on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki // raba peša za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo 2. v rodilniku za izražanje pripadnosti, lastnine: odbor,
katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina 3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodale ● zastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi ♪
- katérikóli -a- -o- in katéri -a -o kóli zaim. (ẹ̑-ọ̑) ki izraža poljubnost osebe ali stvari: pomaga mi več kot katerikoli sorodnik; na sprehod greš lahko v katerikoli obleki / udarec lahko pride od katerekoli strani / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih utrgaj si rožo, katerokoli hočeš; sam.: kateregakoli bi doletela ta čast, naj jo sprejme ♪
- katólik tudi katolík -a m (ọ̑; ȋ) katoličan: katoliki in protestanti ♪
- katónski tudi kátonski -a -o prid. (ọ̑; ȃ) knjiž. nanašajoč se na rimskega politika Katona Utičana: katonski reki / katonska strogost ♪
- kátorga tudi katórga -e ž (ȃ; ọ̑) v carski Rusiji kraj, prostor izgona, zapora in težkega prisilnega dela: pobegniti iz katorge; poslati v katorgo; sibirska katorga // kazen, ki se prestaja v takih okoliščinah: prestajati katorgo; obsoditi na katorgo ♪
- kátoržnik tudi katóržnik -a m (ȃ; ọ̑) v carski Rusiji kdor prestaja kazen v katorgi: zapiski katoržnika ♪
- kávč -a m (ȃ) oblazinjeno, navadno široko ležišče s tremi stranicami: sedeti, spati na kavču; širok, udoben kavč / raztegljivi kavč ♪
- kávsati -am nedov. (ȃ) 1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje // udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa 2. vulg. spolno občevati kávsati se ekspr. tepsti se (s kljunom): petelina sta se kavsala do krvi // slabš. zelo se prepirati, prerekati: kavsajo se zaradi dediščine ♪
- kávsniti -em dov. (á ȃ) nav. ekspr. hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kavsnila zrno // udariti s kljunom: papiga ga je kavsnila; pren., ekspr. spet je kavsnil vmes s svojo besedo ♪
- kazačòk in kazačók -óka m (ȍ ọ̑; ọ̑) hiter ruski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati kazačok // glasba za ta ples ♪
- kazálček -čka [u̯č tudi lč] m (ȃ) manjšalnica od kazalec: s kazalčkom je pokazala proti hiši / kazalček nam meri čas ♪
- kazálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // redko smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni 3. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha ◊ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni
kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali ♪
- kazálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. redko podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke; kazalec: kazalka tehtnice kaže na nič 2. lingv. beseda, znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo, obliko: slovar ima tudi kazalke ♪
4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376