Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (4.201-4.225)



  1.      kamnéti  -ím in kamenéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati kamnit: les je v vodi počasi kamnel; pren., ekspr. škrtal je z zobmi in pesti so mu kamnele 2. ekspr. postajati negiben, tog: od začudenja smo kamneli / obraz mu kamni
  2.      kámnica  tudi kámenica -e ž () 1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica 2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster; prim. kamenica
  3.      kamniktít  -a m () kem. varnostno razstrelivo, katerega glavna sestavina je amonijev nitrat: uporaba kamniktita v rudnikih in kamnolomih
  4.      kamnína  in kamenína -e ž () trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina ♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina
  5.      kamníšče  tudi kameníšče -a s (í) ekspr. s kamenjem pokrit svet: kraško kamnišče // večji kup kamenja: od hiše je ostalo le kamnišče
  6.      kamnít  tudi kamenít -a -o prid. () ki je iz kamna: kamnit most, steber; kamnita miza; strme kamnite stopnice; pren., ekspr. kamnito srce // ki ima veliko kamenja: voz je zdrsel po kamnitem pobočju; svet je zelo kamnit kamníto tudi kameníto prisl.: kamnito trda pest
  7.      kamníten  tudi kameníten -tna -o prid. () ki je iz kamna: kamniten most; kamnitna klop, miza; kamnitne stopnice / kamniten svet kamnit
  8.      kamníti  -ím in kameníti -ím nedov. ( í) ekspr. povzročati negibnost, togost: strah je kamnil ljudi / bolečina mu kamni srce
  9.      kamnítost  tudi kamenítost -i ž () lastnost, značilnost kamnitega: kamnitost kraških tal
  10.      kamnokràs  in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m ( á; ) bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa
  11.      kamnokréč  tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč
  12.      kamnovŕt  tudi kamenovŕt -a m () zool. 1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov 2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač
  13.      kámor  prisl. () navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli
  14.      kamóra  -e ž (ọ̑) nekdaj tajna teroristična organizacija v Neaplju: mafija in kamora sta strahovali ljudi
  15.      kámorkóli  in kámor kóli vez. (-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo
  16.      kámp  tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (; ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema
  17.      kámpa  -e ž () zastar. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; druščina: kampa navihancev
  18.      kampíranje  tudi campíranje -a [druga oblika kam- in kem-] s () glagolnik od kampirati: v gozdičku so uredili prostor za kampiranje; taksa za kampiranje
  19.      kampírati  -am tudi campírati -am [druga oblika kam- in kem-] nedov. () pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo
  20.      kampíst  tudi campíst -a [druga oblika kam- in kem-] m () pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov
  21.      kán  -a tudim () star. kanec, kanček: kan vina
  22.      káncelj  -na tudi -clja [cǝl] m (á) nar. prižnica: pridigati s kanceljna
  23.      kanconiêr  -a tudi -ja m () lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere
  24.      kandidatúra  -e ž () prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem // kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo
  25.      kanibál  tudi kánibal -a m (; ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali

   4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA