Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (3.376-3.400)


  1.      intendánčen  -čna -o prid. (ȃ) intendantski: v partizanih je pomagal organizirati intendančno službo / režiser je opravljal tudi intendančne posle ♪
  2.      intendántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski oficir / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle ♪
  3.      intenzifikácija  -e ž (á) glagolnik od intenzificirati: intenzifikacija študija; intenzifikacija političnega življenja / intenzifikacija poljedelstva, proizvodnje / intenzifikacija doživetja ♪
  4.      intenzíven  -vna -o prid., intenzívnejši (ȋ) 1. ki poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenziven študij; igralec je presenetil publiko s svojo prepričljivo in intenzivno igro; intenzivna oblika raziskovanja; intenzivno delo, razmišljanje / glasbeno udejstvovanje dela njegovo življenje še intenzivnejše // ki teži po boljši izkoriščenosti in kvaliteti: intenzivna proizvodnja; intenzivno obdelovanje / intenzivno gospodarjenje z gozdovi / intenzivni nasadi, sadovnjaki 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom močen, velik: njegov vpliv je zelo intenziven; intenzivna bolečina huda; intenzivno doživetje / v tem mestu je kulturno življenje zelo intenzivno / intenzivna svetloba; rdeča barva je najbolj intenzivna izrazita ◊ agr. intenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. intenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja veliko kapitala; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja; šol. intenzivni tečaj tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem; intenzivni tečaj angleščine intenzívno prisl.: intenzivno delati, doživljati, iskati, razmišljati; intenzivno obdelana zemlja ♪
  5.      intenzivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij // težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje intenzivíran -a -o: intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja ♪
  6.      intenzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost intenzivnega: povečevati intenzivnost dela, študija / vprašanja se je lotil z veliko intenzivnostjo / intenzivnost obdelovanja / knjiž.: takrat je bil na višku svoje življenjske intenzivnosti moči; intenzivnost čustva, doživetja moč / intenzivnost barv izrazitost ♪
  7.      interákcija  -e ž (á) knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje: privesti do interakcije med delavci in vodilnim osebjem; medsebojna interakcija; interakcija človeka s človekom; delo je rezultat interakcije mnogih ljudi / doseči kaj v interakciji z oblastjo ♦ aer. interakcija medsebojno aerodinamično vplivanje teles; interakcija delov letala; fiz. interakcija medsebojno delovanje delcev, polj; elektromagnetna interakcija; soc. družbena interakcija medsebojno delovanje ali vplivanje med posamezniki ali skupinami ♪
  8.      intercesíja  in intercésija -e ž (ȋ; ẹ́) jur. prevzem obveznosti od druge osebe ali poroštvo zanjo: prepoved intercesije ◊ zgod. intercesija pri starih Rimljanih posredovanje ljudskega tribuna v posameznih javnih, upravnih primerih ♪
  9.      ínterdisciplináren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na več znanstvenih disciplin, ved: interdisciplinarno raziskovanje / interdisciplinarni študij; interdisciplinarno posvetovanje ♪
  10.      interégnum  tudi interrégnum -a m (ẹ̑) knjiž. stanje v državi po prenehanju dotedanje vlade, oblasti in pred začetkom nove; medvladje: nastopil je interegnum; pren. interegnum v gledališču ♪
  11.      intêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni 3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole 4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne ◊ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat intêrno prisl.: problem bodo reševali interno intêrni -a -o sam.: žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega ♪
  12.      interès  tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist: braniti, zastopati interese delovnega ljudstva; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid ♦ jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti 4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi // potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj 5. ed., zastar. obresti: posojilo mu prinaša dosti interesa ● publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo ♪
  13.      interesánten  -tna -o prid., interesántnejši (ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški; njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden 2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten; ti kraji so za turizem interesantni samo zaradi prenočišč interesántno 1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega ♪
  14.      interésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na interes: neredko je prišlo med njimi do interesnih nasprotij / ta zvrst literature je omejena na določen interesni krog; interesna usmerjenost mladine / samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese // publ., v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere / vključiti deželo v svojo interesno sfero; pren., ekspr. dekle ni več v njegovi interesni sferi ◊ ekon. interesna skupnost v kapitalistični ekonomiki več samostojnih gospodarskih organizacij z medsebojnim dogovorom o deležih pri skupni proizvodnji, prodaji, dobičku; psih. interesni test test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; šol. interesni krožki krožki, ki se ustanovijo, delujejo glede na zanimanje učencev ♪
  15.      interesènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje / z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev ♪
  16.      interesírati  -am nedov. (ȋ) navadno s smiselnim osebkom v tožilniku imeti, kazati zanimanje, nagnjenje za kaj, zanimati: glasba ga ne interesira; študiral bo kemijo, ker ga zelo interesira; interesira se za politiko / ne pripoveduj mi o tem, me nič ne interesira interesírati se publ., v zvezi z za prizadevati si, zavzemati se: turistični delavci se zelo interesirajo za gradnjo novega hotela interesíran -a -o: poslati prospekte interesiranim odjemalcem; zelo je interesiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja ♪
  17.      interferón  -a m (ọ̑) biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom: spodbuditi izločanje interferona ♪
  18.      interiêr  -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. notranjost, notranjščina (stavbe): oblikovati interier in eksterier hiše; gledališki interier z modernim avditorijem, hodniki in garderobami // notranja oprema: intimen, meščanski interier; interier dvorane je izrazito baročen ◊ film. posnetek, narejen v ateljeju; um. upodobitev dogajanja v zaprtem prostoru ♪
  19.      ínterim  tudi interím -a m (ȋ; ȋ) knjiž. začasna rešitev: vprašanje so uredili z interimom ◊ zgod. augsburški interim odlok državnega zbora v Augsburgu leta 1548, po katerega določilih naj se do cerkvenega zbora rešujejo sporna verska vprašanja ♪
  20.      intermiténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pretrgan, prekinjen, nepovezan: intermitentno delo ♦ geogr. intermitentni studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha oziroma oslabi, presihajoči studenec; med. intermitentna mrzlica mrzlica, pri kateri temperatura zelo niha ♪
  21.      internacionála  -e ž (ȃ) 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank ♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma ♪
  22.      internát  -a m (ȃ) ustanova, ki omogoča učencem bivanje in daje oskrbo, dom: šola ima tudi svoj internat; stanovati v internatu; upravnik internata / dijaški, študentski, vajenski internat ♪
  23.      Ínterpol  in ínterpol -a m (ȋ) kratica mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj: članice Interpola / pog. tega tihotapca išče tudi Interpol pripadniki Interpola ♪
  24.      interpolácija  -e ž (á) 1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna ♦ jur., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom 2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija ♪
  25.      interprét  -a m (ẹ̑) 1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina 2. kdor umetniško poustvarja a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe ♪

   3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA