Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (3.076-3.100)



  1.      harmonizírati  -am dov. in nedov. () 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor
  2.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
  3.      háusbál  -a [has-] m (-) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
  4.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma ( ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
  5.      hebraístika  -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko
  6.      héc  -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenompog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin
  7.      hegemoníst  -a m () pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju
  8.      héja  medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
  9.      héjslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje
  10.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
  11.      hektár  -a tudi -ja m () ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih
  12.      helánca  tudi helánka -e [prva oblika -nka in -nca] ž () tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance // tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance
  13.      heliocéntričen  tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem
  14.      helioskóp  tudi helioskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) astr. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom
  15.      helmintíaza  tudi helmintiáza -e ž (; ) med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci
  16.      helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
  17.      hematít  -a m () min. 1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita 2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom
  18.      hémbraj  -te medm. (ẹ̑) nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi
  19.      herbárij  -a m (á) s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij
  20.      herbárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na herbarij: herbarijska rastlina / herbarijsko gradivo za študij
  21.      herbarizírati  -am nedov. in dov. () bot. nabirati rastline za herbarij in jih vanj vlagati: pri botaniki se učenci učijo tudi herbarizirati
  22.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
  23.      hermétik  -a m (ẹ́) publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi
  24.      hermetízem  -zma m () publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza
  25.      heródež  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA