Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (276-300)



  1.      hudodélstvenost  -i ž (ẹ̑) hudodelska dejavnost: nagel porast hudodelstvenosti / proučevanje vzrokov hudodelstvenosti pri mladoletnikih
  2.      hudodélstvo  -a s (ẹ̑) kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev
  3.      hudogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki hudo, neprijazno gleda: hudogled človek / hudoglede oči
  4.      hudolésov  -a -o (ẹ́) pridevnik od hudolesovina: češminovi, leskovi in hudolesovi zobotrebci
  5.      hudolésovina  in hudolesovína -e ž (ẹ́; í) nar. grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren: cvetoč grm hudolesovine / ročaj iz hudolesovine
  6.      hudolétnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških, Erigeron: kanadska hudoletnica
  7.      hudomúšen  -šna -o prid.) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
  8.      hudomúšnež  -a m () hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi
  9.      hudomúšnica  -e ž () 1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic
  10.      hudomúšnik  -a m () hudomušnež: bil je znan kot hudomušnik
  11.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine
  12.      húdost  -i ž (ú) knjiž. značilnost hudega: hudost bolezni
  13.      hudôta  -e ž (ó) knjiž. kar je hudo: doživela je veliko hudot
  14.      hudoúren  -rna -o prid.) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata
  15.      hudoúriti  -im nedov.) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši
  16.      hudoúrje  -a s () neurje: hudourje je naredilo veliko škodo
  17.      hudoúrnica  -e ž () redko hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku
  18.      hudoúrnik  -a m () 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik
  19.      hudoúrniški  -a -o prid. () nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij
  20.      hudovánje  -a s () glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja
  21.      hudováti se  -újem se nedov.) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet
  22.      hudovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek
  23.      hudožêljen  -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja
  24.      hudožéstvenik  -a m (ẹ̑) publ. član Moskovskega umetniškega akademskega gledališča: gostovanje hudožestvenikov
  25.      hudožív  -a -o prid. ( í) nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula)

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA