Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ud (2.626-2.650)
- fízičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur.
fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
- flacianízem -zma m (ȋ) skrajna smer protestantizma, imenovana po Flaciusu: flacianizem je prodiral tudi na Slovensko ♪
- flagránten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo očiten, jasen: flagrantna kršitev suverenih pravic dežele; sklepi so v flagrantnem nasprotju s pravico ljudstva do neodvisnosti ♪
- flájcka -e ž (ȃ) nar., slabš. vlačuga, prostitutka: Zdaj bo tudi ta flajcka dobila moža (I. Koprivec) ♪
- flávta -e ž (ȃ) pihalni instrument, ki se med uporabo drži povprek k ustnicam: igrati flavto / skladba za flavto in godalni kvartet; solo za flavto / pog. študij flavte ♪
- flíkati -am nedov. (ȋ ȋ) pog. s tankim, prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki; pokati: flikati z novim bičem // udarjati s takim predmetom: neprestano je flikal konja ♪
- flíkniti -em dov. (í ȋ) pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil 2. pasti, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ob koncu leta je fliknil 4. ekspr. steči, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma ♪
- floriáda -e ž (ȃ) knjiž. velika razstava cvetja: floriada je privabila v mesto mnogo ljudi ♪
- flotácija -e ž (á) mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: flotacija svinčeve rude // obrat za ta postopek ♪
- flotíranje -a s (ȋ) glagolnik od flotirati: flotiranje svinčeve rude ♪
- flotírati -am nedov. in dov. (ȋ) mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: zmleto rudo flotirajo ♪
- flúid tudi flúidum -a m (ȗ) 1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar: ta življenjski nazor daje umetnini enkraten fluid; predstava izžareva svojevrsten fluid intimnosti; gledališki fluid; lirični fluid 2. nekdaj domnevna tekočina, ki prenaša energijo, elektriko: električni fluid; pren., knjiž. gore, oblite z modro sivim fluidom ◊ fiz. snov, ki se lahko pretaka ♪
- fluktuírati -am nedov. (ȋ) 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci ♪
- fluorescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo: vzbuditi fluorescenco ♪
- fluorescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fluorescenco: fluorescenčna snov / fluorescenčna svetloba ♦ elektr. fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; fluorescenčna žarnica; med. fluorescenčni mikroskop mikroskop, pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta ♪
- fluorít -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca ♪
- fób prisl. (ọ̑) ekon., kratica stroški natovarjanja blaga, navadno na ladjo, so všteti v ceni: sladkor so ponudili fob; neskl. pril.: fob cena ♪
- fofotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: kokoš fofota / trakovi, zavese fofotajo v vetru plapolajo, vihrajo ♪
- fôkniti -em dov. (ó ȏ) nižje pog. udariti (človeka): fokni ga ♪
- fókstrot tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota ♪
- fólio -a m, tudi neskl. (ọ́) biblio. velikost grafičnega dela z višino nad 35 cm: knjiga je izšla v foliu / veliki folio // knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folio ne gre v knjižno polico; neskl. pril.: reprodukcije v folio formatu ♪
- folklóra -e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2. redko folkloristika ♪
- folklóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na folkloro: folklorni elementi v umetniškem delu; folklorni motiv; zbranega je veliko folklornega gradiva / folklorni plesi; folklorna umetnost ljudska / folklorna prireditev / nastop folklorne skupine skupine, ki goji folkloro, zlasti plesno in glasbeno folklórno prisl.: folklorno nadahnjeno baletno delo ♪
- fón -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti: hrup na velemestnih ulicah presega včasih tudi sto fonov ♪
- forehand -a [fórhènd -ênda] m (ọ̑-ȅ ọ̑-ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu z dlanjo proti nasprotniku: močen forehand; neskl. pril.: forehand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand ♪
2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726