Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (2.601-2.625)



  1.      fetišízem  -zma m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola
  2.      fetišizíranje  -a s () glagolnik od fetišizirati: to občudovanje meji že na fetišiziranje; fetišiziranje voditelja
  3.      fičfiríč  -a m ( ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral
  4.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
  5.      fígovec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci
  6.      fijákar  -ja m () pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik: najeti fijakarja; dunajski fijakarji / peljati se s fijakarjem
  7.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  8.      filantróp  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga, človekoljub: on je velik filantrop; prizadevanja filantropov
  9.      filantropíja  -e ž () ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija
  10.      filiácija  -e ž (á) knjiž. medsebojna odvisnost pojavov, zlasti glede na izvor: študija o starih rokopisih, zlasti o njihovi filiaciji; zgodovina filiacij
  11.      filmografíja  -e ž () po določeni tematiki urejen seznam filmov: publikacija obsega tudi izčrpno filmografijo slovenskih režiserjev
  12.      filozóf  -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo
  13.      filozofíja  -e ž () 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo
  14.      fílter  -tra m (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta ♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir
  15.      fín  -a -o prid., finéjši () 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
  16.      finalíst  -a m () 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma
  17.      finalizírati  -am dov. in nedov. () publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna sama finalizira polovico proizvedenega porcelana; finalizirati za izvoz finalizíran -a -o: finalizirani proizvodi
  18.      fináncar  -ja m () 1. nekdaj pripadnik finančne straže: ljudje so se pritoževali nad financarji; prepir s financarji 2. star. uslužbenec finančnega urada
  19.      financêr  in finansêr -ja m () kdor kaj financira: kupci postajajo tudi financerji stanovanjske izgradnje; financer znanstvene dejavnosti
  20.      finánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utajekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja
  21.      firer  tudi führer -ja [fír-] m (í) naslov za voditelja nemške nacistične stranke Adolfa Hitlerja: bili so za rajh in za firerja // nav. slabš. voditelj sploh
  22.      fírerček  -čka m (í) iron. firer: tudi firerček se včasih moti, je dostavil
  23.      fís  -a m, tudi neskl. () muz. za polton zvišani ton f: stalno igra f namesto fis; neskl. pril.: skladba v Fis-duru
  24.      fitóftora  -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen
  25.      fitogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. izvirajoč, nastal iz rastlin: fitogene usedline / fitogene rudnine

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA