Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (2.501-2.525)


  1.      epidót  -a m (ọ̑) min. rudnina kalcijev aluminijev in železov silikat ♪
  2.      epikureízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikureizem spada k helenističnim materialističnim filozofijam 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: prevladujoča nota romana je epikureizem ♪
  3.      epikuréjec  -jca m (ẹ̑) 1. pristaš epikureizma: stoiki in epikurejci 2. ekspr. kdor teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživač: v gastronomskem pogledu je velik epikurejec; dobrovoljen epikurejec ♪
  4.      epikuréjstvo  -a s (ẹ̑) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikurejstvo in stoicizem 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: popolnoma se je vdal čutnosti in epikurejstvu; rafinirano epikurejstvo ♪
  5.      episkóp  tudi episkòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik: klub je dobil nov televizijski sprejemnik in episkop ♪
  6.      episkopálen  -lna -o prid. (ȃ) škofovski: episkopalna avtoriteta ♦ rel. episkopalna cerkev anglikanska cerkev v Združenih državah Amerike, ki poudarja oblast škofov ♪
  7.      epitél  tudi epitélij -a m (ẹ̑; ẹ́) anat. plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica: enoplastni, večplastni epitel; epitel bronhialnih kanalov / kožni epitel epidermis ♪
  8.      epíteton  -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s (ȋ) lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne ♪
  9.      epíteton órnans  epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [-ncia] s (ȋ-ọ̑; ȋ-ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek ♪
  10.      epizóda  -e ž (ọ̑) 1. manjši, manj pomemben dogodek: spomnila se je otroške epizode in se zasmejala; dolgočasna, neprijetna epizoda; epizode iz vojaškega življenja / ekspr.: ljubezenske epizode; epizodo s tistim dekletom je že pozabil 2. lit. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen: dejanje tega romana je prezapleteno, pa tudi epizod je preveč / filmska epizoda ♦ muz. del skladbe, zlasti fuge ali rondoja, ki ne vsebuje glavne teme ♪
  11.      epsomít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol ♪
  12.      ês  -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton e: na esu je korona; neskl. pril.: Es-dur durov tonovski način s tremi nižaji ♪
  13.      eskapáda  -e ž (ȃ) šport. napačen skok jahalnega konja v stran: ta konj pogosto dela eskapade; konja so diskvalificirali zaradi eskapad; pren., knjiž. znano je, da je delal strahotne eskapade; ljudje so jo obsojali zaradi njene eskapade ♪
  14.      espáda  -e tudi -a m (ȃ) zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika ♪
  15.      esperánto  -a m (ȃ) umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih: učiti se esperanto; knjiga je prevedena tudi v esperanto ♪
  16.      estáblišment  -a m (ȃ) publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment ♪
  17.      estavéla  -e ž (ẹ̑) geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira ♪
  18.      esteticízem  -zma m (ȋ) knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu ♪
  19.      estuárij  -a tudi estuár -ja m (á) geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke: London stoji ob estuariju Temze ♪
  20.      éta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) sedma črka grške abecede: napisati eto [η] ♪
  21.      etápa  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi ◊ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto ♪
  22.      etápen  -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na etapo: etapni študij; etapna gradnja pristanišča / gledalci so z navdušenjem pozdravljali etapnega zmagovalca; etapna dirka; etapno tekmovanje kolesarjev / ranjence so odpeljali na etapnem vozu; etapna komanda etápno prisl.: nalogo splošne razorožitve bo treba etapno reševati ♪
  23.      etáža  -e ž (ȃ) 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah ◊ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema ♪
  24.      éter 1 étra m (ẹ́) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov ♪
  25.      etimologíja  -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ♪

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA