Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ud (201-225) 
- džiudžic in džiudžicu gl. jiu-jitsu ♪
- džudo ipd. gl. judo ipd. ♪
- eksudát -a m (ȃ) med. izcedek pri vnetju: gnojni eksudat; eksudat iz rane ♪
- eksudatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksudat, izceden: eksudativna oblika bolezni / eksudativni plevritis ♪
- erudícija -e ž (í) knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja ♪
- erudít -a m (ȋ) knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: bil je velik erudit in esejist ♪
- eruditíven -vna -o (ȋ) pridevnik od erudicija: eruditivna obdelava snovi ♪
- etuda -e [etíd- tudi etúd-] ž (ȋ; ȗ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda ♪
- freudízem -zma [frojd-] m (ȋ) teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo ♪
- freudovec -vca [frôjd-] m (ȏ) pristaš freudizma ♪
- freudovski -a -o [frôjd-] prid. (ȏ) nanašajoč se na freudovce ali freudizem: freudovska psihoanalitična metoda; freudovsko načelo ♪
- gáudium tudi gávdij -a [gau̯d-] m (ā) knjiž., redko razigrano, poredno veselje: profesorjeva smola je povzročila velik gaudium med dijaki; ekspr. to ti je bil gaudium ♪
- gouda gl. gavda ♪
- grúda -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina ◊ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje;
vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži ♪
- grúdast -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
- grudàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko grudast: grudata zemlja ♪
- grúdav -a -o prid. (ú) grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava ♪
- grúden -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz ♪
- grúdi -i ž mn. (ȗ) 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud ♪
- grúdica -e ž (ú) manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic ♪
- grúdičast -a -o prid. (ú) poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled ♪
- grúditi -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki ♪
- grúdje -a s (ȗ) nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje ♪
- grúdnat -a -o prid. (ȗ) redko grudast: grudnata zemlja ♪
- gúdek -a m (ȗ) nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina) ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301 
