Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ud (176-200) 
- čudovíšče -a s (í) knjiž. nenavadno, fantastično bitje ali stvar; čudo: zbirka voščenih figur in raznih čudovišč; ljudje so strmeli v čudovišče iz lesa in železa / ekspr. ta človek je bil pravo čudovišče ♪
- čudovít -a -o prid., čudovítejši (ȋ) 1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit; pogled na naše mesto je čudovit; zvezde so žarele s čudovitim ognjem; deklica ima čudovite lase; čudovita svetloba; dekle je čudovito; to je naravnost čudovito // ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red; delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica čudovíto prisl.: ledeniki so se čudovito blesketali v soncu; ima čudovito dober spomin ♪
- čudovítost -i ž (ȋ) lastnost čudovitega: lepota in čudovitost sveta / pritegnila jo je čudovitost njegovih dogodivščin / omara, polna orientalskih čudovitosti čudovitih predmetov ♪
- dasitúdi vez. (ȗ) star. čeprav ♪
- denudácija -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije ♪
- denudacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja ♪
- denudírati -am dov. in nedov. (ȋ) geol. opraviti, izvršiti denudacijo: ledenik je denudiral dolino denudíran -a -o: denudirana tla ♪
- dobročúden -dna -o prid. (ȗ) redko ki je dobre, blage čudi, narave: vedeli so, da je dobročuden / dobročudna papiga ♪
- doštudírati -am dov. (ȋ) končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati // preh. omogočiti komu, da konča študij: vse otroke je doštudiral s svojo skromno plačo doštudíran -a -o: doštudirana mladina ♪
- dúda 1 -e ž (ȗ) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo ♪
- dúda 2 -e ž (ū) nav. mn. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na dude; zaslišali so se prijetni glasovi gosli in dud / škotske dude ♪
- dudáč -a m (á) dudar: dudači so veselo piskali ♪
- dudák in dúdak -a m (á; ȗ) redko dudar: ob peči je sedel dudak in piskal na dude ♪
- dúdanje -a s (ȗ) glagolnik od dudati: že od daleč je bilo slišati dudanje ♪
- dúdar -ja m (ȗ) kdor igra na dude: dudarji so hodili od vasi do vasi in neutrudno igrali; otroci so se gnetli okrog starega dudarja ♪
- dudáš -a m (á) dudar: dudaši so godli stare pesmi ♪
- dúdati -am nedov. (ȗ) redko igrati na dude: začeli so prepevati, vriskati in dudati ♪
- dudeldú [dǝl] medm. (ȗ) otr. posnema glasove (enolične) glasbe: cigu migu, dudeldu ♪
- dúdica -e ž (ȗ) otr. duda, cucelj: tu imaš dudico, ne jokaj ♪
- dúdka -e ž (ȗ) duda, cucelj: natakniti dudko na stekleničko; vtakniti otroku dudko v usta ♪
- dúdla -e ž (ȗ) nav. mn., redko duda2: igrati na dudle ♪
- dúdlanje -a s (ȗ) glagolnik od dudlati: na semanji dan je bilo slišati lajnanje in dudlanje od jutra do večera / dudlanje na pamet ♪
- dúdlar -ja m (ȗ) 1. dudar: mladina se je zbirala okrog dudlarja 2. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: med učenci je bilo prav malo dudlarjev ♪
- dúdlati -am nedov. (ȗ) redko igrati na dude: dudlar je vse popoldne veselo dudlal // slabš. igrati, peti: na drugem koncu ulice je neutrudno dudlal glasbeni avtomat; kadar je bil pijan, je kar sam zase dudlal dúdlati se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: namesto da bi poizkušal razumeti, se je dudlal; dudlati se novo pesem / ekspr. pred šolsko nalogo se cele popoldneve dudla uči ♪
- dúdlja -e ž (ȗ) ekspr. duda, cucelj: zaspal je z dudljo v ustih ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276 
