Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (1.551-1.575)



  1.      civilizírati  -am nedov. in dov. () razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku
  2.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom
  3.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. ( á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
  4.      cmíhati se  -am se tudi cmíhati -am nedov. () pridušeno, sunkovito jokati: otrok se že dolgo cmiha v zibki; govoril je tako pretresljivo, da so se ženske cmihale // ekspr. jokati: kaj bi se cmihal
  5.      cmòk  medm. () posnema zamolkel glas pri udarcu, padcu: od vsake strani ga je, cmok, po licu; zdrsne in cmok v vodo // šalj. posnema glas pri poljubu: potegne jo k sebi in ji, cmok, da poljub
  6.      cmôkniti  -em dov.) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
  7.      cócktail párty  [koktajl parti in koktejl parti] m neskl., tudi ž neskl. (ọ̑-) zlasti v zahodnih deželah poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti cocktail party; dolgočasen cocktail party
  8.      còf  medm. () posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival
  9.      cokáti  -ám nedov.) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom
  10.      cóna  -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave
  11.      copáta  -e ž () nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata
  12.      copòt  -ôta m ( ó) plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla
  13.      copotánje  -a s () glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit
  14.      copotáti  -ám nedov.) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku
  15.      copôtniti  -em dov.) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila
  16.      cóprnica  -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
  17.      córpus delícti  córpusa delícti tudi kórpus delíkti kórpusa delíkti [korpus delikti] m (ọ̑-) jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja: policija je imela v rokah otipljiv corpus delicti
  18.      crédo  tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo
  19.      cŕka  -e ž () pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara
  20.      crkávati  -am nedov. () 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju
  21.      cucálo  -a s (á) redko duda, cucelj
  22.      cúker  -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kožeekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov
  23.      cukrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami // ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede cukréno prisl.: cukreno govoriti
  24.      curaçao  -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao
  25.      curljánje  -a s () glagolnik od curljati: enakomerno curljanje dežja; curljanje studenčka

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA