Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ud (13.626-13.650)
- vêdra tudi védra -e ž (ē; ẹ̑) nar. vzhodno vedro: z vedro zajeti vodo ♪
- vêdrce tudi védrce -a s (ē; ẹ̄) manjšalnica od vedro: zliti vodo iz vedrca ♪
- vêdrn tudi védrn -a -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj ◊ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala ♪
- vêdrnik tudi védrnik -a m (ȇ; ẹ̑) nar. klop ali polica v kmečki kuhinji za vedra, škafe z vodo: postaviti vedro na vedrnik ♪
- vêdro -a s, mn. tudi védra (é) 1. navadno kovinska posoda z ročajem: spustiti vedro v vodnjak; nositi, zajemati vodo z vedrom / vedro za premog; vedro za smeti ∙ lije kakor iz vedra zelo, močno dežuje ♦ teh. vsaka od posod na brezkončni verigi bagra, elevatorja za zajemanje (sipkega) materiala // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: porabili so več veder barve; v peč je zmetal pet veder premoga 2. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, od 30 do 60 l: kupiti vedro vina; sod drži deset veder ♪
- vêdrost in védrost tudi vedróst -i ž (é; ẹ́; ọ̑) 1. stanje vedrega človeka: obšla ga je vedrost / vedrost duha 2. lastnost, značilnost vedrega: vedrost neba / vedrost pomladanskega vremena ♪
- vêdrovka tudi védrovka -e ž (ē; ẹ̄) teh. ročna gasilna priprava za gašenje začetnih požarov: gasiti z vedrovko ♪
- vejálnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) 1. vejalnik: stresti žito v vejalnico; ropot vejalnice 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica: z vejalnico metati žito v kot skednja ♪
- vékanje tudi vekánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od vekati: ne prenese vekanja; vekanje otrok / vekanje je utihnilo / zajčje vekanje ♪
- vekapebé -ja m, tudi neskl. (ẹ̑) pog., kratica, v Sovjetski zvezi, od 1925 do 1952 Vsezvezna komunistična partija (boljševikov): zgodovina vekapebeja [VKP(b)] ♪
- vékarica -e ž (ẹ̄) nižje pog. budilka: naviti vekarico / drdranje vekarice ♪
- vékati -am nedov., tudi vekájte; tudi vekála (ẹ́) nar. (glasno) jokati: v sobi veka otrok; ob slovesu je vekala; vekal je kakor otrok močno, brez obvladovanja / vekala je za starimi časi žalovala ♦ lov. zajec veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi vekajóč -a -e: vekajoč otrok ♪
- vél -a [tudi veu̯] m (ẹ̑) zastar. tančica, pajčolan: obraz ji je zakrival gost, črn vel ♪
- velecénjen -a -o prid. (ẹ́) knjiž. zelo cenjen, spoštovan: slavnostni sprejem velecenjenih gostov / v vljudnostnem nagovoru velecenjene poslušalke in poslušalci ♪
- vèleizdajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na veleizdajalce: veleizdajalsko dejanje / veleizdajalski proces ♪
- velélen -lna -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velevanje: velelni izrazi // lingv. nanašajoč se na zapovedovanje, spodbujanje: velelni medmeti / velelni naklon naklon, ki izraža zapoved, željo; velelna poved poved, ki izraža zapoved, željo; velelna oblika ♪
- velélnica -e [tudi u̯n] ž (ẹ̑) lingv. medmet, s katerim se zapoveduje, spodbuja: velelnice daj, hot, marš ♪
- velélnik -a [tudi u̯n] m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona: druga oseba velelnika; naglas velelnika // velelni naklon: poved v velelniku 2. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: delati ljudem dobro je njegov etični velelnik ♪
- velélniški -a -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velelnik 1: velelniška končnica / velelniška oseba ♪
- vèlemójstrski -a -o prid. (ȅ-ọ́) nanašajoč se na velemojstre: to ni samo mojstrsko, ampak velemojstrsko delo / dobiti velemojstrski naslov; velemojstrski turnir turnir, na katerem je večina udeležencev velemojstrov ♪
- velênjčan tudi velénjčan -a m (ē; ẹ̄) žarg. velenjski premog: kuriti z velenjčanom ♪
- velênjski tudi velénjski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na Velenje: velenjska industrija / velenjski premog ♪
- vèleobŕt -i tudi -í ž (ȅ-ȓ) ekspr. obrt velikega obsega: veleobrt je začela uničevati male obrtnike; izdelki veleobrti ♪
- vèlerílec -lca [tudi u̯c] m (ȅ-ȋ) zool. metulj somračnik z dolgim sesalom, Macroglossum stellatarum ♪
- veleróden -dna -o prid. (ọ̄) star. ki je plemiškega rodu: velerodna gospoda // v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: velerodni gospod ♪
13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726