Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (11.576-11.600)


  1.      smúkati  -am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem: smukati lan, vejo / koze smukajo poganjke 2. ekspr. hitro hoditi, tekati kod: miška smuka iz luknje v luknjo; otroci so smukali sem in tja / veverica smuka z veje na vejo skače // neslišno in neopazno hitro hoditi, tekati kod: temne postave smukajo mimo oken smúkati se ekspr. 1. hodeč, premikajoč se sem in tja se narahlo drgniti ob kaj: pes se ji je smukal okoli nog / maček se prijazno smuka obme 2. navadno v zvezi z okoli, okrog hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom: toliko časa se je smukala okoli očeta, da ji je dovolil iti na sprehod; smukal se je okoli prodajalk, pa ni nič dobil; zakaj se toliko smuka okrog naše hiše 3. hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukal se je med vojaki in jih prosil za cigarete; natakar se je spretno smukal med gosti; tiho se je smukala po stanovanju // neslišno in neopazno hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukali so se med stražami in zasedami ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; smuka se kakor mačka okoli vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema smukajóč -a -e: smukajoč se med drevjem, je izginil ♪
  2.      smúliti se  -im se nedov., tudi smulíla se (ú ū) 1. nar. primorsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: smuliti se okoli matere 2. dov. izmuzniti se: sekira se mu je smulila iz rok smúliti smukati: smuliti listje ♪
  3.      snažílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov ♪
  4.      snažílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka ♪
  5.      snéd  -í ž, daj., mest. ed. snédi (ẹ̑) star. požrešen človek: ta sned tudi materi ni privoščila priboljška ♪
  6.      snég  -á m (ẹ̑) 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje / mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg ● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj ◊ alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0°C ♪
  7.      snemálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio ◊ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak ♪
  8.      snémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več obešeno: snemati slike, zavese; snemati obleke z obešalnikov / snemati verižico z vratu // delati, da kaj ni več nataknjeno na kaj: snemati meso z ražnja / snemati sedlo; drug za drugim so si snemali maske / snemati okna, vrata jemati s tečajev 2. obrt. s pletilko delati novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končevati pletenje: snemati na koncu vrste; snemati za izrez / snemati petlje 3. prenašati s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so dolgo snemali; snemati film po noveli, romanu; film so snemali v studiu / snemati v barvah 4. rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: snemati glasbo, ptičje petje; snemati koncert / snemati nastop popularnega ansambla / snemati sestanke na magnetofonski trak / ta pevka veliko snema ◊ jur. snemati sledove prenašati sledove na drugo podlago zaradi identifikacije ♪
  9.      snésti  sném dov., 2. mn. snéste, 3. mn. snedó in snéjo; snéj in snèj snéjte; snédel snédla, stil. snèl snéla (ẹ́) pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek ● ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša snésti se ekspr. zelo razžalostiti se, vznemiriti se: snedel se bo zaradi nje snéden -a -o: snedene besede; snedena jed ∙ preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol; prim. sneden ♪
  10.      snét  -í ž, daj., mest. ed. snéti (ẹ̑) 1. glivična bolezen, ki se kaže v obliki črnkastih tvorb na listih, klasih, steblih rastlin: koruzo je napadla snet // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen: s snetmi okužene rastline; sneti in rje / prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago; trda snet 2. slabš. nepomemben, malovreden človek: ne druži se s tako snetjo / ed. roparji, tatovi in podobna snet nepomembni, malovredni ljudje ♪
  11.      sníti se  snídem se dov., sešèl se sešlà se sešlò se tudi sešló se [sǝš in seš] (í) navadno kot deležnik na -l priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: sešli so se in se pogovorili; sešla sta se na dogovorjenem kraju, v kavarni; skrivaj sta se sešla / med uradnim obiskom se je sešel tudi s predstavniki vlade / odbor se je prvič sešel pred petimi leti ♪
  12.      snívati  -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje // spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo snivajóč -a -e: globoko snivajoče jezero ♪
  13.      snób  -a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor si prizadeva s posnemanjem vedênja, ravnanja, oblačenja ljudi iz višjih družbenih, družabnih krogov in stiki z njimi vzbujati pozornost: biti snob; družiti se s snobi // kdor si prizadeva s poznavanjem modnih umetniških del, kulturnih dogodkov vzbujati pozornost: predstava za snobe / kulturni, literarni snob ♪
  14.      snobòk  -óka tudi snóbok -a m (ȍ ọ́; ọ̑) nar. vzhodnoštajersko snubec: dekle je imelo več snobokov ♪
  15.      snóbski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. snobovski: snobska družba / snobski egoizem; snobske želje nekaterih ljudi ♪
  16.      snóbstvo  -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: za del publike je značilno snobstvo ∙ knjiž. občudovanje snobstva snobov ♪
  17.      snohódka  -e ž (ọ̑) knjiž., redko ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala; mesečnica: klic je snohodko prebudil; hodi kot snohodka ♪
  18.      snôpič  -a tudi snopìč tudi snôpič -íča m (ȏ; ȉ í; ó í) zal. vsak od več posameznih delov knjige, tiskanega dela navadno v broširani izdaji: drugi del romana bo izšel v dveh snopičih / poskusni snopič slovarja ♪
  19.      snopìč  tudi snôpič -íča m (ȉ í; ó í) manjšalnica od snop: vezati lan v snopiče / snopič orumenelih pisem je vrgel v peč ♪
  20.      snóv  -í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok; naštej nekaj snovi; eksplozivne, gorljive snovi; grenka snov; hranilne snovi; plinasta, tekoča, trdna snov; prozorna snov; lahko topljiva snov; snov za barvanje; ugotavljati lastnosti, sestavo snovi / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna snov umetno pridobljena 3. kar tvori, sestavlja predmet, vsebino govornega, pisnega obravnavanja: izbrati primerno, zanimivo snov za spis; snov pogovora; snov za razmišljanje; imeti dovolj snovi za razpravo // kar tvori, sestavlja predmet umetniškega oblikovanja, ustvarjanja: pisatelj je vzel snov za dramo iz kmečkega življenja; filmska snov; roman s snovjo iz sodobnega življenja 4. šol., navadno v zvezi učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu: učna snov je zelo zahtevna; narekovati, podajati učno snov; razporediti učno snov po predmetih; predpisana učna snov ◊ agr. huminska snov; suha snov ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru; farm. indiferentna snov brez zdravilnega učinka; filoz. snov od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; materija; fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; diamagnetna, higroskopska snov; fiz., kem. desnosučna ki suka polarizacijsko ravnino v desno, levosučna snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo; kem. anorganska, organska snov; radioaktivna snov; med. karcinogena snov; kontrastna snov ki ne prepušča rentgenskih žarkov; min. amorfna, polimorfna snov; optično dvoosna snov ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak; izomorfne snovi ki kristalijo v podobnih kristalih ♪
  21.      snoválnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček ♪
  22.      só  m neskl., tudi só sója (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol ♪
  23.      sò...  predpona v sestavljenkah (ȍ) za izražanje a) vzajemnosti, medsebojne povezanosti: sodelavec, sodoživljati, sokriv, someščan, sopodpisnik, sotrpin, sovzrok b) poudarjanja pomena osnovne besede: sotovariš, sovrstnik ♪
  24.      sôba  -e ž (ó) prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek ♦ med. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba // pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo ♪
  25.      sobána  -e ž (ȃ) nav. ekspr. velika soba, zlasti v gradu, palači: gospoda se zabava v zgornjih sobanah; grajska sobana; razkošno opremljena sobana ∙ zastar. predavatelj je vstopil v sobano, polno študentov v veliko predavalnico, v velik razred ♪

   11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA