Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (1.101-1.125)



  1.      bezgóv  in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bǝz] prid. (ọ́; ọ́; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
  2.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
  3.      bezgóvka  tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška
  4.      bezljánje  -a [bǝz in bez] s () glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav
  5.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
  6.      béži  -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
  7.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  8.      bibliotekár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar: bibliotekar študijske knjižnice ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo
  9.      bícka  -e ž () nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov)
  10.      bíč 1 in bìč bíča m ( í; í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadlogamuz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
  11.      bíčevnik  -a m (í) držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik
  12.      bienále  -a m () vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala
  13.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
  14.      biftek  tudi beefsteak -a [bíftek] m () na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem ♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami
  15.      bifurkácija  -e ž (á) knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija ♦ anat. bifurkacija sapnika; geogr. bifurkacija odtok vode z enega področja v dve porečji
  16.      bigamíst  -a m () kdor živi v bigamiji, dvoženec: bigamisti primitivnih ljudstev
  17.      bìk  bíka m ( í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelopog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
  18.      bikarbóna  -e ž (ọ̑) poljud., navadno v zvezi s soda jedilna soda, natrijev bikarbonat: škatlica bikarbone; dodati vodi za noževo konico sode bikarbone
  19.      bikíni  -ja m () dvodelna minimalna ženska kopalna obleka: sončiti se v bikiniju; pozornost je vzbudil nov kroj bikinija
  20.      bíl  -i [tudi bi] ž () raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilkebot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
  21.      bíl  -à -ó inopisni deležnik od biti sem ( ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
  22.      bilína  -e ž () lit. ruska epska ljudska pesem o junakih: pevci bilin
  23.      biljardírati  -am nedov. () pog. igrati biljard: v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo
  24.      bílka  -e ž () steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastlineekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitevbot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
  25.      bílo  -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna napravatekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA