Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ud (10.126-10.150)


  1.      prispévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) 1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč dinarjev; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati 2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov ∙ publ. partija je prispevala velike žrtve v boju proti okupatorju je veliko žrtvovala; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali ♪
  2.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  3.      prispodóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prispodobo: prispodobna sredstva / prispodobno izražanje prispodóbno prisl.: to je mislil le prispodobno; tudi vihar je pesnik uporabljal prispodobno ♪
  4.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪
  5.      pristáš  -a m (á) kdor ima pozitiven odnos do česa, soglaša s čim: pridobivati nove pristaše; bil je pristaš Osvobodilne fronte, marksizma; pristaši stranke / ekspr. ta priprava je dobila dosti vnetih pristašev dosti ljudi jo priporoča ♪
  6.      pristáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo ● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila ♪
  7.      pristáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal 2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal 4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal pristávljen -a -o: pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena ♪
  8.      pristávljati  -am nedov. (á) 1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal ♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu 2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem ● ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
  9.      pristójati  -am nedov. (ọ́) 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev ♪
  10.      pristópati  -am nedov. (ọ̄) 1. stopati h komu: še zadnji pristopa po stopnicah; pristopal je s težkimi koraki / drug za drugim so pristopali k mikrofonu in brali pesmi 2. postajati član česa: k novi organizaciji je pristopalo vedno več ljudi 3. publ., v zvezi s k lotevati se česa, začenjati kaj: pristopati k delu / pristopati k reševanju problemov začenjati jih reševati / povedal mu je, kako naj pristopa k tem ljudem kako naj ravna z njimi pristopajóč -a -e: hitro pristopajoča ženska ♪
  11.      pristópen  tudi pristôpen -pna -o prid., pristópnejši tudi pristôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. dostopen: planinska koča je pristopna celo z avtomobilom; težko pristopni kraji / vse gradivo je pristopno / predavanje je bilo zelo pristopno / razložil mu je na dovolj pristopen način 2. knjiž. dovzeten, dojemljiv: ni pristopen za opomine / pristopna ženska ♪
  12.      pristópnost  tudi pristôpnost -i ž (ọ́; ó) dostopnost: lahka pristopnost nekaterih planinskih postojank / vsebinska pristopnost pesmi ♪
  13.      prístovati  -ujem tudi pristováti -újem nedov. (í; á ȗ) zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: ta obleka ji lepo pristuje / vloga klovna mu bo pristovala / tako vedenje ne pristuje mlademu dekletu se ne spodobi ● zastar. njemu ne pristuje sodba o tem on ni upravičen soditi o teh stvareh ♪
  14.      pristujèn  -êna -o prid. (ȅ é) nar. neprijeten, zoprn: to so pristujeni in vase zaprti ljudje ♪
  15.      prisúkati  -am in -súčem dov., tudi prisukájte; tudi prisukála (ú) vrteč, obračajoč spraviti kam: prisukati ladjo do pomola / rečni tok ga je prisukal skoraj do brega ◊ tekst. prisukati nit s sukanjem pripojiti prisúkati se 1. sukajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukal dim 2. ekspr. priplesati: plesalca sta se prisukala do nas // hitro, živahno priti: na dvorišče se je prisukalo mlado dekle ♪
  16.      prisúvati  -am tudi -sújem in prisuváti -súvam tudi -sújem dov., prisúvaj prisúvajte in prisuvájte; prisuvál tudi prisúval (ú; á ú) s suvanjem spraviti kam: prisuval ga je iz hiše ♪
  17.      prisvajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor si kaj prisvaja: prisvajalec proizvajalnih sredstev / prisvajalec pravic ♪
  18.      priščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ́) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok ♪
  19.      prišepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati ♪
  20.      prišepetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca ♪
  21.      prišépniti  -em, tudi prišepníti in prišépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu je prišepnila; čakal te bom, je prišepnil; prišepniti na uho // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: prišepnil mu je marsikatero novico / zamisel mi je prišepnil urednik zaupno predlagal, svetoval ♪
  22.      prišívati  -am nedov., tudi prišivájte; prišívala in prišivála (í) s šivi pritrjevati: prišivati gumbe ♪
  23.      priškrípati  tudi priškripáti -ljem in -am, in priškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč pripeljati: naložen voz je priškripal po cesti / v škornjih je priškripal v dvorano škripajoč prišel ♪
  24.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice ♪
  25.      príšlec  -a [lǝc] m (ȋ) kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece // priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih republik ♪

   10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA