Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

turo (436)



  1.      turôba  -e ž (ó) knjiž. stanje žalostnega, mračnega človeka: s svojo vedrino mu je kmalu odgnala turobo / turoba jesenskih dni
  2.      turôben  -bna -o prid., turôbnejši (ó ō) knjiž. žalosten, mračen: fant je nekam turoben / spregovoriti s turobnim glasom / turobne misli / turoben jesenski dan / turobna pokrajina turôbno prisl.: zvon se je turobno oglasil; dan je bil turobno mrzel
  3.      turôbnost  -i ž (ó) knjiž. žalost, mračnost: obšla ga je turobnost / turobnost pesmi / turobnost jesenske pokrajine
  4.      futurologíja  -e ž () veda, ki proučuje prihodnji razvoj človeštva, možnosti življenja v prihodnosti: ukvarjati se s futurologijo; razvoj futurologije
  5.      kulturo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kulturo: kulturoljuben, kulturonosec, kulturoslovec
  6.      kulturologíja  -e ž () veda o kulturi: sociologija in kulturologija
  7.      kulturonósec  -sca m (ọ̑) nav. iron. kdor širi, prinaša kulturo: pripadla mu je vloga nekakega kulturonosca
  8.      kulturotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvarjanje kulture: kulturotvorna dejavnost; narod kot izvor kulturotvornih sil
  9.      abderítski  -a -o () pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
  10.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
  11.      advokatúra  -e ž () javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
  12.      aficírati  -am dov. in nedov. () knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi aficíran -a -o: aficirano področje ♦ med. aficiran organ
  13.      agentúra  -e ž () 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
  14.      agítka  -e ž () pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka // redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
  15.      anglofíl  -a m () kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo: imeti koga za anglofila
  16.      aparatúra  -e ž () sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo
  17.      apretúra  -e ž () 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
  18.      apretúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek
  19.      arabíst  -a m () strokovnjak za arabske jezike in kulturo
  20.      arheologíja  -e ž () znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
  21.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
  22.      arhitékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektni kader; arhitektna stroka / arhitektna revija
  23.      arhitéktka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za arhitekturo
  24.      arhitéktski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik
  25.      arhitektúra  -e ž () 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA