Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

turni (109-133)


  1.      korektúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na korekturo: korekturno delo / seznam korekturnih znakov ◊ fiz. korekturni faktor faktor, s katerim se pomnoži pokazana vrednost na instrumentu, da se dobi pravilna vrednost; mat. korekturni člen člen, s katerim se popravi kaka vrednost; tisk. korekturni odtis krtačni odtis; korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejen ♪
  2.      kotúrn  -a m (ú) 1. nav. mn., pri starih Grkih in Rimljanih obuvalo z zelo visokim podplatom, ki ga nosijo igralci: igralci z maskami in koturni; pren., knjiž. našemu pojmovanju ni najvišje vedno tisto, kar se postavlja na visoke koturne 2. knjiž., redko izumetničen, bombastičen stil: v prevodu se čuti koturn ♪
  3.      krékovec  -vca m (ẹ̑) pristaš kulturnih in političnih nazorov Janeza E. Kreka: spor krekovcev z drugimi strankami ♪
  4.      kristalizátor  -ja m (ȃ) 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj ♪
  5.      króg  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu 3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine // mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli ● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč ◊ astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni ♪
  6.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  7.      kulturnobójen  in kulturnobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na kulturni boj: kulturnobojni načrti / kulturnobojno razpoloženje ♪
  8.      laboratórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik ♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival laboratórijsko prisl.: laboratorijsko pregledati živilo; laboratorijsko pridobljena snov ♪
  9.      lepénjec  -jca tudi lepénec -nca m (ẹ̄) nav. mn., zool. hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin, Chrysomelidae: koloradski hrošč spada med lepenjce ♪
  10.      lotévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina 3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja ♪
  11.      máhničevec  -vca m (ȃ) pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec ♪
  12.      máhničevstvo  -a s (ȃ) Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom ♪
  13.      makulatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na makulaturo: makulaturne pole, znamke / makulaturni papir ♪
  14.      manipulántstvo  -a s (ā) slabš. preračunljivo ravnanje s čim: bolj se je ukvarjal s kulturnim manipulantstvom kot s kulturo ♪
  15.      manufaktúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na manufakturo: manufakturni delavci; manufakturne delavnice; manufakturna delitev dela; manufakturna proizvodnja; manufakturno obdobje kapitalizma / manufakturna trgovina; manufakturno blago (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre ♪
  16.      match  tudi meč -a [mêč] m (ȇ) šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev; dvoboj: boksarski, šahovski match; boks match / olimpijski match strelska disciplina, v kateri tekmovalec z malokalibrsko puško leže opravi šestdeset strelov na petdeset metrov; neskl. pril.: šah. match turnir turnir, na katerem igra vsak udeleženec dvoboj z vsakim udeležencem ♪
  17.      mavčár  in mávčar -ja m (á; ā) kdor dela z mavcem: razpisano je delovno mesto mavčarja na nezgodnem oddelku klinike / mavčar je že izdelal štukaturni strop ♪
  18.      mávec  -vca m (ā) z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec // pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec // žarg. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev ♪
  19.      mecénstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost mecenov: del premoženja uporabiti za mecenstvo; Zoisovo mecenstvo / publ. podjetje je prevzelo mecenstvo nad kulturnimi prireditvami v kraju pokroviteljstvo ♪
  20.      mèdcónski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) šport. ki je, poteka med conami, področji: medconska tekma ♦ šah. medconski turnir turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo ♪
  21.      mednároden  -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik ♪
  22.      méšati  tudi mešáti -am nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu fižola, po laseh 2. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: ta slikar barve vedno meša; dobro zna mešati pijače / mešati vino z vodo; olje se ne meša z vodo / mešati koruzo s pšenico / cel dan je mešal beton, malto; mešati cocktaile // dajati, postavljati skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: ne mešaj čistega perila z umazanim / mešati karte delati, povzročati, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve / otroci mu v knjižnici mešajo knjige; nikar ne mešajte listkov 3. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: mešati formule, končnice; mešati pojma konkaven in konveksen / mešati imena učencev / mešati sanje z resničnostjo // uporabljati v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: izseljenci so mešali angleščino in slovenščino; v poljščino je mešal ruske besede 4. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zdaj meša še brata v spor; kar naprej se mešajo v njegove pristojnosti 5. ekspr. povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: samo meša ga s svojimi nazori; mešati ljudstvo / taki filmi mešajo mladim glavo ● dve uri je mešal blato po hribih hodil po blatu; pog. mešati glavo dekletu vzbujati ljubezen; pog. avto mu meša glavo veliko premišljuje, govori o avtu; ekspr. ne mešaj te godlje ne povzročaj, da bo neprijeten, zapleten položaj še bolj neprijeten, zapleten; ekspr. meša mu načrte, pog. štrene preprečuje, ovira njegove načrte; nar. mešati redi razmetavati redi, trositi; pog. tega ne bom pil, ker sem že vino, pa nočem mešati piti različne pijače drugo za drugo; pog. ne mešaj se med njiju pusti ju, naj svoje zadeve sama urejujeta; ekspr. njihova kri se ne bo mešala z našo ne bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi ◊ rad. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto méšati se tudi mešáti se 1. biti, pojavljati se skupaj, istočasno: v njegovem glasu se mešata ganjenost in navdušenje / pesem se meša med ropotanje strojev; radijske postaje se mešajo // dobivati značilnosti drug drugega: na tem področju se narečja mešajo / rase se mešajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: vročico ima in meša se ji ● ekspr. vse to se mu je mešalo po glavi o vsem tem je mislil, premišljeval; ekspr. od dela, skrbi se mi kar meša sem zmeden; ekspr. kaj se ti meša, da to delaš, govoriš zakaj delaš, govoriš tako neumno ◊ fiz. snovi se mešata njune molekule se med seboj enakomerno porazdelijo méšan -a -o: mešana krma; mešana pijača; sladkost, mešana z bolečino; jezikovno, narodnostno mešano ozemlje, prebivalstvo ● ekspr. vest je sprejel z mešanimi občutki z različnimi, nasprotujočimi si občutki; ekspr. za mizo je sedela mešana družba družba, v kateri so bili moški in ženske, ljudje dveh ali več narodnosti, ras; mešana hrana hrana iz živil rastlinskega in živalskega izvora; publ. mešana komisija komisija iz predstavnikov dveh ali več držav, organizacij; trgovina z mešanim blagom trgovina s špecerijskim, galanterijskim, manufakturnim blagom ◊ agr. mešana kultura istočasno gojenje dveh ali več kulturnih rastlin na istem zemljišču; ovce z mešano volno s tanko in debelo volno; alp. mešana naveza naveza iz oseb različnega spola; gastr. mešana solata solata iz dveh ali več vrst solate; gozd. mešani gozd gozd, v katerem raste več drevesnih vrst; jur. mešani zakon zakon med osebama različne narodnosti, vere; mešana družba podjetje, v katerem je udeleženih dvoje ali več držav; lingv. mešani naglasni tip naglasni tip, v katerem je naglas zdaj na osnovi, zdaj na končnici; mat. mešano število število iz celega števila in ulomka; muz. mešani zbor zbor iz moških in ženskih glasov; ptt mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pismenega sporočila; šol. mešana šola šola za učence obeh spolov; žel. mešani vlak vlak iz potniških in tovornih vagonov; mešano zaviranje istočasno zaviranje z ročno, zračno zavoro; prisl.: mešano zavirani vlak ♦ šport. plavati 400 m mešano plavati enake dele tekmovalne proge v slogu delfina, hrbtno, prsno in kravl ♪
  23.      miniatúren  -rna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na miniaturo: v medaljonu nosi miniaturno fotografijo; miniaturno orodje ∙ pog. podaril ji je miniaturnega Prešerna miniaturno izdajo Prešernovih pesmi 2. ekspr. zelo majhen: ti koščki torte so miniaturni; imamo miniaturno predsobo / miniaturna državica ◊ fot. miniaturna kamera kamera s filmskim trakom širine do 16 mm; um. miniaturno slikarstvo; zal. miniaturna izdaja knjige izdaja zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm ♪
  24.      mládonémški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na napredno gibanje v nemških državah v prvi polovici 19. stoletja, usmerjeno proti obstoječim političnim in kulturnim razmeram: mladonemški pesnik Heine ♪
  25.      mójstrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na mojstre ali mojstrstvo: njegov prevod je mojstrski; mojstrska izvedba vaje na drogu; mojstrsko delo / z mojstrsko roko je slikal naravo / mojstrska miselnost v podjetjih ◊ šah. mojstrski kandidat naslov igralca, za stopnjo nižji od nacionalnega mojstra; mojstrski turnir; šol. mojstrski izpit do 1962 izpit za pridobitev naslova mojster mójstrsko prisl.: mojstrsko naslikano grozdje; film je mojstrsko posnet; pesem je mojstrsko zapeta ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA