Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tuatara (1)

1.      tuatára  -e ž (ȃ) zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: zaščitenost tuatar ♪