Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trup (376-400)


  1.      pokopávati  -am nedov. (ȃ) 1. navadno z določenim obredom dajati, polagati truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokrivati: pokopavati mrtvece / na tem pokopališču več ne pokopavajo / ko je videl pogrebni sprevod, je vprašal, koga pokopavajo ♦ arheol. pokopavati v gomilah; etn. pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku v sprevodu vozi lutka iz slame in cunj in nato vrže v vodo, sežge 2. ekspr. delati, povzročati, da je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: s takimi izjavami ga pokopavate ♪
  2.      pokròv  -ôva m (ȍ ó) 1. zgornji del kake priprave za pokrivanje, zapiranje: odpreti, zapreti pokrov; povezniti pokrov na posodo; pokriti škatlo s pokrovom / straniščna školjka z dvižnim pokrovom; varnostni, zaščitni pokrov; pokrov krste // kar se rabi za pokrivanje, zavarovanje: dati sir pod steklen pokrov; pokrov na ladijskem krovu; pokrov pri kmečki peči; pren., ekspr. nad mestom je danes siv nebesni pokrov 2. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor: izstopil je in vzdignil pokrov / pešca je vrglo na pokrov motorja; pokrov vozila ◊ gozd. pokrov veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope; grad. pokrov betonska, jeklena plošča za pokrivanje jaškov, kanalov; muz. pokrov lesena plošča, ki pokriva zgornji del trupa pri godalih; teh. navojni pokrov ♪
  3.      póljarica  -e ž (ọ̑) zool. nestrupena kača z velikimi očmi, Coluber ♪
  4.      pomladánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: prvi pomladanski dan; pomladanski meseci / pomladansko cvetje / pomladanska dela / pomladanski čas / pomladansko gnezdo prašičev // nav. ekspr. značilen za pomlad: sonce je že kar pomladansko, čeprav je še zima / pomladanske obleke; pomladansko deževje / prišla je vsa pomladanska pomladansko oblečena; razigrana, dobre volje ◊ astr. pomladansko enakonočje enakonočje 21. marca; bot. pomladanski hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta; pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; gozd. pomladanski les redkejša plast lesa v letnici; zgodnji les pomladánsko prisl.: pomladansko oblečen; pomladansko svež ♪
  5.      pomodrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomodreti ali pomodriti: znak zastrupitve s plinom je pomodritev kože ♪
  6.      ponjáva  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: čez seneno kopico so položili ponjavo; pokriti tovor s ponjavo; nebo je bilo kot velika, siva ponjava / šotor si je naredil iz dveh ponjav / nepremočljiva ponjava // star. rjuha: platnena ponjava 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno ponjavi: sonce topi zadnje ponjave snega; dolge, zlate ponjave žita / megla je bila v širokih, prosojnih ponjavah razprostrta nad reko / z oslabljenim pomenom: bleščeča ponjava morja morje; bil je zavit v črno ponjavo noči ◊ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; šport. prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir ♪
  7.      pôsel  -sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi ♪
  8.      posmŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na čas po smrti: posmrtna slava / ekspr. pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj truplo; posmrtna izdaja pisateljevih del; njegova posmrtna maska je ohranjena mavčni odlitek pokojnikovega obraza / verovati v posmrtno življenje v različnih religijah v nadaljevanje obstajanja po smrti ♪
  9.      pošíljati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: pošiljati denar; pošilja ji pisma in razglednice / pošiljati poročila o delu; pošiljati komisiji pritožbe / pošilja ti pozdrave te pozdravlja ♦ ptt pošiljati knjige po povzetju 2. izražati željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam z določeno nalogo, z določenim naročilom: pošiljati sle po vaseh; pošiljal ga je po cigarete / kdo te pošilja / pošiljati nove čete v napad; pošiljajo jih v izgnanstvo / pošiljati otroke v šolo šolati jih b) v zvezi s po da kdo pride h komu: pošiljali so ponj; pogostokrat so pošiljali po zdravnika ● ekspr. (z roko) pošiljati komu poljube poljubljati prste svoje roke in jo obračati, iztegovati proti komu; pog., ekspr. na tihem ga je pošiljal k vragu bil je zelo jezen nanj; publ. industrijski kraji pošiljajo v zrak velike količine strupenega dima onesnažujejo ozračje ♪
  10.      potapljávka  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljavka se je dvignila na površino; bila je dobra plavalka in potapljavka 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: race so dobre potapljavke ♦ zool. afriška potapljavka močvirska ptica s podolgovatim trupom temno rjave barve s črnimi in belimi lisami in rdečimi nogami, Podica senegalensis ♪
  11.      povôden  -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na vodi ali ob vodi: različne povodne trave / povodne živali ♦ etn. povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; zool. povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex ♪
  12.      povzročeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. povzročati: strup, ki povzročuje krče / ta otrok ji je povzročeval največ skrbi in težav povzročujóč -a -e: bolezen povzročujoče klice ♪
  13.      povzročíti  -ím dov., povzróčil (ȋ í) biti vzrok, da se kaj pojavi, nastane: že majhna količina strupa povzroči smrt; mikrobi povzročijo alkoholno vrenje; nezgodo je povzročila voznikova nepazljivost; povzročiti prometno nesrečo / potres v morju je povzročil visoke valove / novica je povzročila splošno ogorčenje, zmedo; s svojim ravnanjem je povzročil senzacijo; ekspr. njegove pesmi so povzročile veliko hrupa / povzročiti izgubo, škodo; povzročiti gospodarsko krizo / povzročiti komu neprijetnosti, težave ♦ elektr. tok, ki ga povzroči inducirana napetost; fiz. povzročiti fosforescenco povzročèn -êna -o: namerno povzročen zločin; povzročena škoda je zelo velika ♪
  14.      prebítenski  -a -o [tǝn] prid. (ȋ) nar. gorenjsko presnet, preklet: prebitensko dekle, kakšne težave imamo z njo prebítensko prisl. zelo, hudo: prebitensko imeniten možakar; prebitensko strupena ženska ♪
  15.      prèč  prisl. (ȅ) pog. proč: pojdi preč; odpeljati voz preč / vas je daleč preč / spraviti strupene bodice preč odstraniti / ura je enajst preč / malo je manjkalo, pa bi bila noga preč ● pog., ekspr. od strahu je čisto preč zelo prizadet, pretresen; pog., ekspr. od dolge hoje je čisto preč zelo utrujen, telesno izčrpan; pog., ekspr. roke preč od denarja ne segaj po njem, ne prisvajaj si ga ♪
  16.      preíti  -ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ́) 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo 2. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka) c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk ● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo prêšel -šla -o star.: prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje ∙ star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem ♪
  17.      preizkúšati  -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži ● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot ♪
  18.      prekriváča  -e ž (á) navt. četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; vdorna ponjava: prekrivača se je pretrgala ♪
  19.      preminúli  -a -o prid. (ú) knjiž. umrli: objokovali so preminulega očeta / pred nedavnim preminulemu pesniku so postavili spomenik; sam.: trupla treh preminulih so mornarji vrgli v morje; prim. preminiti ♪
  20.      preobjéda  -e ž (ẹ̑) bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda ♪
  21.      prepoznánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca ♪
  22.      preségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30° C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to // biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega // biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo 2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan // delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila 3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata 4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja ● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju ◊ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati presegajóč -a -e: navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa ♪
  23.      presnóvek  -vka m (ọ̑) nav. mn., biol. snov, ki nastane pri presnovi: odvajati presnovke; škodljivi presnovki; zastrupitev s presnovki / rastlinski presnovki ♪
  24.      prhnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. razpadati, razkrajati se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama prhni; truplo prhni v zemlji; podrto deblo na dežju hitro prhni; pren., knjiž. zdelo se mu je, da v njem odnos do tega prhni 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu prhnel in čakal / prhneti v taborišču prhnèč -éča -e: prhneče listje ♪
  25.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA