Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trup (26-50)

26.      strupénec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pičil ga je strupenec 2. ekspr. hudoben, zloben človek: ta strupenec jo je zelo užalil ♪
27.      strupeníca  -e ž (í) 1. knjiž. strupena kača: pičila ga je strupenica / kača strupenica 2. ekspr. hudobna, zlobna ženska: boji se te strupenice ♪
28.      strupenína  -e ž (í) 1. knjiž. strupena snov, strup: učinkovanje strupenine / izločati strupenino 2. star. strupene živali, navadno kače: v gozdu je bilo polno strupenine; škorpijoni in druga strupenina ♪
29.      strupenjáča  -e ž (á) 1. strupena kača: pičila ga je strupenjača; pozna le dve strupenjači, gada in modrasa / kača strupenjača 2. strupena goba: mušnice so strupenjače 3. ekspr. hudobna, zlobna ženska: soseda je prava strupenjača ♪
30.      strupenják  -a m (á) 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pod kamnom je bil strupenjak; pik strupenjakov 2. ekspr. hudoben, zloben človek: boj se tega strupenjaka ♪
31.      strupénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. strupena žival, navadno kača: na skalah je bilo več strupenk / krastača strupenka 2. strupena rastlina, navadno goba: odtrgati strupenko; med gobami je bilo nekaj strupenk ♪
32.      strupénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost strupenega: strupenost plinov, snovi / te gobe so znane po svoji strupenosti / ekspr. to se kaže v njegovi strupenosti hudobiji, zlobi / ekspr. strupenost besed, pogledov ♪
33.      strupénski  -a -o prid. (ẹ̑) star. 1. hud, oster: strupenski mraz / čutil je strupenske bolečine 2. hudoben, zloben: to je strupenski fant / njegove strupenske besede / bal se je njenega strupenskega jezika strupénsko prisl.: strupensko govoriti; strupensko hud mraz ♪
34.      strupíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. zastrupljati: strupiti podgane / strupiti zrak ● star. strupiti mir kaliti; star. s takimi mislimi si je strupil življenje grenil ♪
35.      strúpnica  -e ž (ȗ) anat. žleza, ki izloča strup: strupnika sta povezana s strupnico; strupnica kače / žleza strupnica ♪
36.      strúpnik  -a m (ȗ) anat. cevast ali žlebičast zob, skozi katerega pride strup iz strupnice: gad z dvema strupnikoma; strupnik kače / zob strupnik ♪
37.      strupnína  -e ž (ȋ) med. strupena snov, nastala v telesu kot posledica bolezni: izločati strupnino; nauk o strupih in strupninah / bakterijske strupnine; strupnina bacilov ♪
38.      ustrúpati  -am dov. (ȗ) nar. primorsko skrhati: ustrupati sekiro; kosa se je ustrupala ♪
39.      zastrupítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zastrupiti: umreti zaradi zastrupitve; množična zastrupitev; zastrupitev krvi; zastrupitev s hrano, plinom; znaki zastrupitve / zastrupitev zemljišč ♪
40.      zastrupíti  -ím dov., zastrúpil (ȋ í) 1. povzročiti, da v organizem pride strup: zastrupiti otroka s pokvarjenimi zdravili; zastrupil se je z gobami in umrl / taka rana se rada zastrupi / bojni plini zastrupijo tudi živali // usmrtiti tako, da v organizem pride strup: zastrupiti jetnika; zastrupiti s plinom / zastrupiti podgane 2. narediti, povzročiti, da postane kaj strupeno: zastrupiti hrano, vodo / zastrupiti ozračje 3. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupiti koga s častihlepjem, pesimizmom // narediti, povzročiti, da postane kaj zelo težko, neprijetno: zastrupiti komu življenje z obrekovanjem / nesoglasja so zastrupila odnose med njimi ● ekspr. zastrupiti koga s športom zelo ga navdušiti zanj zastrupíti se narediti samomor z zaužitjem strupa: ko je izvedel žalostno novico, se je zastrupil zastrupljèn -êna -o: biti zastrupljen s častihlepjem; zastrupljena rana; zastrupljena voda ♪
41.      zastrúpljanje  -a s (ú) glagolnik od zastrupljati: zastrupljanje s hrano / zastrupljanje vode, zraka ♪
42.      zastrúpljati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano; ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom // usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike, tekmece / zastrupljati miši, podgane 2. delati, povzročati, da postaja kaj strupeno: zastrupljati hrano, vodo / tovarne zastrupljajo ozračje 3. ekspr. delati, povzročati, da dobiva kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupljati koga z nepopustljivostjo, pesimizmom // delati, povzročati, da postaja kaj zelo težko, neprijetno: zastrupljati odnose med narodi; z očitki zastrupljati komu življenje / začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil / dvom mu zastruplja delo zastrúpljati se delati samomore z uživanjem strupa: v obupu, stiski se ljudje tudi zastrupljajo zastrupljajóč -a -e: zastrupljajoča pijača ♪
43.      zastrupljênec  -nca m (é) kdor je zastrupljen: slabo zdravstveno stanje zastrupljenca ♪
44.      zastrupljênje  -a s (é) glagolnik od zastrupiti: zastrupljenje z gobami / zastrupljenje krvi ♪
45.      zastrupljênost  -i ž (é) stanje zastrupljenega: zastrupljenost vojakov je očitna / zastrupljenost rek; zastrupljenost ozračja / ekspr. zastrupljenost človeških odnosov ♪
46.      zastrupljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zastruplja: kaznovati zastrupljevalca / zastrupljevalec vodnjakov / ekspr. zastrupljevalec javnosti / ekspr. jedrska elektrarna je nevaren zastrupljevalec okolja onesnaževalec ♪
47.      zastrupljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zastrupljevalec: priznala je, da je zastrupljevalka ♪
48.      zastrupljeválnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za zastrupljanje koga: zastrupljevalnica v koncentracijskem taborišču ♪
49.      zastrupljevánje  -a s (ȃ) zastrupljanje: zastrupljevanje rib ♪
50.      zastrupljeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastrupljati: zastrupljevati miši / zastrupljevati razpoloženje med ljudmi ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226