Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
trt (683)
- tŕta -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno ◊ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus ♪
- tŕtast -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke ♪
- tŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
- tŕtica 1 -e ž (ŕ) kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice: udaril se je v trtico ♪
- tŕtica 2 -e ž (ŕ) manjšalnica od trta: povezati butaro s trtico; vrbova trtica / ekspr. trtice so dobro obrodile (vinske) trte ♪
- tŕtičen -čna -o prid. (ŕ) nanašajoč se na trtica1: trtični del hrbtenice / trtična vretenca ♦ anat. trtična kost trtica; zool. trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja ♪
- tŕtje -a s (ŕ) redko trenje: trtje orehov ♪
- tŕtje -a stil. trtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ) 1. več trt, trte: obrezati trtje; grozdje na trtju 2. nar. belokranjsko vinograd: prekopavati trtje / iti v trtje ♪
- trtjón -a m (ọ̑) nar. zahodno trtni zavijač: uničevati trtjone ♪
- tŕtnica -e ž (ȓ) agr. trsnica: drevesnica in trtnica ♪
- tŕtničar -ja m (ȓ) agr. trsničar: priznan trtničar in drevesničar ♪
- trtoréja -e ž (ẹ̑) zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo ♪
- trtovína tudi tŕtovina -e ž (í; ŕ) knjiž. rožje: pobrati, sežgati trtovino ♪
- četŕt -a m (ȓ) 1. posoda, ki meri četrtino določene mere: prijel je svoj četrt in prisedel / puste sobote brez četrtov in stare družbe 2. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne; četrt ž: ura je udarila zadnji četrt pred polnočjo ♪
- četŕt -i ž (ȓ) 1. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne: slišala je biti ure in vse četrti; zastar. do doma ima kake tri četrti ure tri četrt ure / predavanje se bo začelo danes brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // noga raztelešenega četveronožca s sosednjimi deli: kupil je celo zadnjo četrt vola 2. del mesta s posebnimi značilnostmi: stanuje v delavski četrti mesta; industrijska, stanovanjska četrt / mestna četrt // prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu ♪
- četŕt prisl. (ȓ) 1. izraža del na štiri enake dele razdeljene a) merske enote: naročil je četrt litra vina, spil ga je le četrtino; kupiti tri četrt metra blaga; elipt., pog. četrt kruha, prosim b) časovne enote: čaka že kake tri četrt ure; avtobus odpelje vsake četrt ure; pri napovedovanju časa se ura izpušča: osem in četrt 815; četrt (manjka) do petih 445; četrt čez deset(o) 1015; četrt čez šest, četrt na sedem 615; tri četrt na sedem 645 2. izraža del na štiri enake dele razdeljene celote: dogradili so tri četrt hiše; minilo je četrt stoletja; dobre tri četrt prebivalstva se je odselilo ♪
- četrták -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: srebrne dvajsetice in zelenkasti četrtaki // ruski novec za četrt rublja: njemu je dal rubelj, njej pa samo četrtak ◊ les. žagan les s kvadratnim prerezom; moral; vet. žival s štirimi stalnimi sekalci ♪
- četŕtek -tka m (ŕ) četrti dan v tednu: jutri bo četrtek; pride v četrtek zjutraj / sestajajo se ob četrtkih ♦ etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo ♪
- četŕten -tna -o prid. (ȓ) prva leta po 1945 nanašajoč se na najmanjšo upravno enoto v mestu: četrtni odbor Rdečega križa ♪
- četŕtfinále -a m (ȓ-ȃ) šport. izločilno tekmovanje za nastop v polfinalu: v drugem kolu se je uvrstil v četrtfinale ♪
- četŕtfinálen -lna -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na četrtfinale: četrtfinalna tekma ♪
- četŕtfinalíst -a m (ȓ-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v četrtfinalu: po tej zmagi je postal četrtfinalist ♪
- četŕti -a -o štev. (ŕ) ki v zapovrstju ustreza številu štiri: četrti dan v tednu; bil je četrti na cilju; četrtega (4.) julija; Karel IV.; četrta vrsta v parterju; četrto nadstropje; v četrtem stoletju / četrti del jabolka četrtina ● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; star. četrta šola četrti razred nekdanje gimnazije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas; rel. četrta božja zapoved; voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; prisl.: že v četrto
sem ga srečal četrtič; sam.: žarg., avt. voziti s četrto, v četrti v četrti prestavi ♪
- četŕtič prisl. (ŕ) 1. pri ponavljanju na četrtem mestu: prišel sem že trikrat, pa bom še četrtič 2. v zapovrstju na četrtem mestu: občina razpisuje mesto 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. sluge, 4. [četrtič] snažilke ♪
- četrtína -e ž (í) del na štiri enake dele razdeljene celote: prebral je prvo četrtino knjige; do četrtine napolnjena skodelica; dela za četrtino plače; četrtina jabolka ♦ mat. pet četrtin je ena cela in ena četrtina ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226