Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trst (66-90)


  1.      pentagón  in péntagon -a m (ọ̑; ẹ̑) knjiž. peterokotnik: oblika pentagona ● publ. glede tega vprašanja je Péntagon nepopustljiv obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike ♪
  2.      petícija  -e ž (í) (višjim) organom oblasti namenjena pismena izjava za ureditev kake splošne zadeve; prošnja, zahteva: izročiti, predložiti peticijo; v peticiji se zahteva prepoved atomskih poskusov; peticija (poslana) na ministrstvo, vlado / peticijo je podpisalo več znanih osebnosti ♪
  3.      pokàz  -áza m (ȁ á) zastar. glagolnik od pokazati: po pokazu dokumenta so mu verjeli / s pokazi na posamezne primere jih ni prepričal / pokaz delovanja naprave nazoren prikaz, demonstracija / v uniformi je hodil po mestu vsem ljudem v pokaz da so ga lahko videli vsi ljudje ● zastar. ta model je slab pokaz prikaz, pripomoček; zastar. dati komu pesmi v pokaz pokazati mu jih, navadno, da jih oceni; zastar. pomočnik je z delom na pokaz moral dokazati svoje sposobnosti za mojstrstvo z delom pred komisijo, ki je ocenila narejeni izdelek ♪
  4.      povŕsti  in po vŕsti prisl. (ŕ) 1. izraža zapovrstnost, zaporednost: učitelj kliče učence povrsti; pripovedoval je povrsti, kaj je doživel / bil je predsednik deset let povrsti; ekspr. povej lepo povrsti, kje vse si bil; šli so povrsti drug za drugim / kot opozorilo le povrsti kakor (so) hiše v Trsti 2. ekspr., v zvezi z ves poudarja polnoštevilnost, popolnost: vsi povrsti so bili manjši od njega; vsi povrsti so se zaljubili vanjo; vse nerazvite dežele povrsti zahtevajo drugačen gospodarski red; vse povrsti je zlagano; prim. vrsta ♪
  5.      prótislovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti Slovencem ali Sloveniji: protislovenske demonstracije v Trstu / protislovenski časopis ♪
  6.      provincialízem  -zma m (ȋ) 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme ♪
  7.      rokohítrski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokohitrce ali rokohitrstvo: rokohitrske zvijače / rokohitrska predstava / ekspr. pri tem delu je potrebna skoraj rokohitrska spretnost zelo velika ♪
  8.      sekáč  -a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo ◊ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu ♪
  9.      sládkor  -órja m (á ọ́) 1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu 2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi ● ekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkužen ◊ agr. konsumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor ♪
  10.      sladkóren  -rna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sladkor: sladkorna glazura; sladkorne kocke; sladkorna moka, raztopina / sladkorna belina / sladkorna tovarna / sladkorni bolnik diabetik ◊ agr. sladkorni trst in sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; sladkorna pesa pesa, iz katere se pridobiva sladkor; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; med. sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; vrtn. sladkorni grah grah z mehko, sočno luščino, pri katerem se uživa cel strok sladkórno prisl.: sneg se sladkorno beli; dieta za sladkorno bolne ♪
  11.      sók  -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok ● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive ◊ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč ♪
  12.      splèt  spléta m (ȅ ẹ́) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita // kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov 2. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije 3. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet ♪
  13.      štórja  -e ž (ọ́) star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh ∙ nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo ♪
  14.      štukatúra  -e ž (ȗ) um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami ∙ žarg., um. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela ♦ obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico ♪
  15.      tiskárništvo  -a s (ȃ) redko tiskarstvo: pospeševati tiskarništvo in knjigotrštvo ♪
  16.      tradícija  -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike // ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije // uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče sklepati na pismeno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: gojiti revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam; razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja ● knjiž., redko tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo ♪
  17.      tržáčan  -a m (á) 1. pog. vlak, ki vozi v Trst: sesti na tržačana 2. žarg. hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike; bugivugi: plesati tržačana ♪
  18.      tržáščina  -e ž (á) za Trst značilna (slovenska) govorica: govoriti v tržaščini ♪
  19.      tržáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Trst: tržaško pristanišče / nekdaj tržaški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta / Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo ♦ bot. tržaški svišč rastlina z usnjatimi, črtalasto suličastimi listi in temno modrimi cveti, Gentiana tergestina; gastr. tržaški vampi vampi v omaki, začinjeni s peteršiljem in parmezanom; zgod. prvi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem septembra 1930 v Trstu; drugi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem in komunistom decembra 1941 v Trstu tržáško prisl.: naglašati besede po tržaško ♦ gastr. speči ribe po tržaško potresene s peteršiljem in česnom ♪
  20.      ustanávljati  -am nedov. (á) delati, da kaka skupnost začne obstajati: ustanavljati društva, zadruge; v tistem času so ustanavljali poklicno gledališče v Trstu / ustanavljati (si) dom, družino // delati, da kaj začne obstajati sploh: ustanavljati mesta / ustanavljati sklade ustanavljajóč -a -e: ustanavljajoče se društvo ♪
  21.      vodnár  -ja m (á) v nekaterih deželah prodajalec vode: kupiti vodo pri vodnarju; poulični vodnarji; vodnarji v Trstu ● rojen v znamenju vodnarja v času od 20. januarja do 18. februarja ◊ astr. Vodnar enajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. vodnar po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; povodni mož ♪
  22.      vozáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. knjiž. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: pripovedoval je zgodbe iz časov, ko so še vozarili; vozariti blago iz Trsta na Dunaj 2. ekspr. voziti: vozariti avtomobil; vozariti semintja po mestu; navadno je vozaril sam / vozariti se na kolesu, s kolesom; rad se vozari v avtomobilu / vsak dan se vozari v službo ♪
  23.      zakládnica  -e ž (ȃ) 1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico; shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja // ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom 2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica 3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister 4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj 5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice; črpati iz kulturne zakladnice naroda ● ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž., redko njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad ♪
  24.      zavéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža: zaveden delavec, revolucionar; zaveden Slovenec; biti narodno, razredno, socialistično zaveden / po vojni je bil zelo zaveden socialistično zaveden; rodil se je v Trstu v zavedni družini narodno zavedni 2. knjiž. zavesten, hoten: zavedni gibi / zavedno prikrivanje, zamolčevanje česa ● star. če ne bi bil tako zavednega duha, se ne bi rešil prisebnega zavédno prisl.: zavedno delovati za kaj; simetrija oken je zavedno porušena ♪
  25.      želéznica  -e ž (ẹ̑) načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: železnica teče skozi sotesko; zgraditi železnico; stanovati ob železnici; prevažati tovor po železnici; elektrifikacija železnic; gosta mreža železnic / dvotirna, enotirna, ozkotirna železnica; gozdna, industrijska, jamska železnica; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta; nadzemna, podzemna železnica; transsibirska železnica / električna cestna železnica / kupiti otroku železnico igračo, ki predstavlja železnico ♦ žel. zobata železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive // prevozno sredstvo na taki poti, zlasti vlak: potovati z letalom in železnico // podjetje, ki se ukvarja s prometom po takih poteh: biti zaposlen pri železnici; državne železnice ∙ pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo ♪

   1 16 41 66



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA