Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trpnik (4)

1.      tŕpnik  -a m (ȓ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja: raba trpnika ♪
2.      osébek  -bka m (ẹ̑) 1. lingv. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja: osebek in povedek 2. biol. (posamezen) organizem: izbrati za nadaljnjo gojitev osebke z najbolj zaželenimi lastnostmi; razvoj osebka 3. nav. slabš. človek, oseba: spraviti negativne osebke na varno ♪
3.      pásiv  -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja, trpnik ♪
4.      tvórnik  -a m (ọ̑) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja: delam je tvornik; srednjik, trpnik in tvornik ♪