Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trota (7)

1.      trótamôra  -e ž (ọ̑-ó) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro ♪
2.      trotàv  -áva -o prid. (ȁ á) čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina ♪
3.      trotávost  -i ž (á) čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca ♪
4.      bistrôta  -e ž (ó) redko bistrina: pokazal je izredno bistroto uma ♪
5.      ostrôta  -e ž (ó) star. ostrost: ostrota noža / začudil se je ostroti njenega glasu ♪
6.      fókstrot  tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota ♪
7.      trót  -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo ♦ čeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni ♪