Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
trosovnik (7)
- trosóvnik -a m (ọ̑) bot. organ, v katerem nastajajo trosi: trosovniki pri glivah, mahovih, praprotih ♪
- rebrenjáča -e ž (á) bot. praprot z ležečimi jalovimi listi in pokončnimi listi, na katerih so trosovniki, Blechnum spicant ♪
- sporángij -a m (á) bot. organ, v katerem nastajajo trosi; trosovnik ♪
- trósen -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tros: trosna plast / trosni list list, na katerem se razvijejo trosovniki; trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
- trosíšče -a s (í) bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti ♪
- trósnik -a m (ọ̑) bot. organ v katerem nastajajo trosi; trosovnik ♪
- zaprtotrósnica -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi v trosovniku, Ascomycetes: prostotrosnice in zaprtotrosnice ♪