Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tron (251-275)


  1.      pomóžen  -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna // ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče ● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček ◊ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; lingv. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah ♪
  2.      posámezen  -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki ♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno ♪
  3.      pospeševálnik  -a m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor: pritisniti na pospeševalnik 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov: graditi, priključiti pospeševalnik / linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti ♪
  4.      pospeševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospeševati hojo, vožnjo / pospeševal je korake, da je že skoraj tekel / hitra hoja pospešuje krvni obtok 2. delati, povzročati, da se kaj hitreje ali bolje razvija: veter pospešuje izsuševanje tal; pospeševati rast; pospeševati razvoj kulture / pospeševati jezik, književnost; pospeševati kmetijstvo, živinorejo; publ. pospeševati stike krepiti, utrjevati // knjiž. večati, stopnjevati: pospeševati blaginjo; pospeševati hitrost; pospeševati hrup, nemir; jesensko vreme mu je slabo voljo še pospeševalo 3. avt. spravljati motor v hitrejši tek: vedno je pospeševal zelo počasi / motor slabo pospešuje ◊ fiz. pospeševati ione, elektrone dosegati z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo pospešujóč -a -e: k hitremu razpletu dogodkov so pripomogle pospešujoče okoliščine; prisl.: nekatere snovi delujejo na prebavo pospešujoče ♦ muz. pospešujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja accelerando pospeševán -a -o: pospeševan razvoj; pospeševana hitrost ♪
  5.      pospéšiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospešiti hojo, vožnjo / pospešiti korake 2. narediti, povzročiti, da se kaj hitreje ali bolje razvija: pospešiti delo, razvoj; pospešiti pogajanja; ti čaji pospešijo prebavo; pospešiti rast / žalostna novica je pospešila njeno smrt; bolniku se je utripanje srca nenadoma pospešilo / knjiž. letalo je pospešilo hitrost povečalo 3. avt. spraviti motor v hitrejši tek: pospešil je in prehitel pred njim vozeči avto / to vozilo pospeši od nič do trideset kilometrov na uro v dvanajstih sekundah ◊ fiz. pospešiti ione, elektrone doseči z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo pospéšen -a -o: odšli so s pospešenimi koraki; vlak je odpeljal s pospešeno hitrostjo; pospešena pogajanja; pospešeno preseljevanje ljudi iz vasi v mesta ♦ fiz. pospešeno gibanje gibanje z naraščajočo hitrostjo; enakomerno pospešeno gibanje gibanje z nespremenjenim pospeškom; voj. pospešeni napad napad, izpeljan brez običajnih prejšnjih priprav ♪
  6.      pózitiven  in pozitíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa velika ali da je, obstaja: pozitivna kritika filma; pozitivna ocena takega ravnanja ga je vznemirila / imeti pozitiven odnos do česa; o njej imam pozitivno mnenje 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje, pritrdilen: odgovor je bil pozitiven; pozitivna rešitev prošnje 3. dober, sprejemljiv: pozitivnih pojavov med mladimi noče videti; pozitivne in negativne lastnosti; podpirati pozitivne pobude; publ. odigrati pozitivno vlogo / imeti pozitiven vpliv na koga / publ. pozitivni junak romana 4. ki prinaša koristi, ugodnosti: pozitivne posledice dežja v tem času / knjiž. pozitivne, svetle strani življenja dobre, prijetne 5. med. ki izraža, da iskano je: izid preiskave je pozitiven / izmeček je bil pozitiven 6. ki ga je mogoče dokazati, preveriti: pozitivno znanje / opirati se na pozitivna dejstva ◊ bot. pozitivni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo k svetlobi; ekon. pozitivna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z manjšim uvozom kot izvozom; elektr. pozitivni pol elektroda za dovajanje električnega toka; pozitivna elektrina primanjkljaj elektronov na telesu; fiz. pozitivni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v dani smeri; pozitivni ion pozitivno naelektren ion; fot. pozitivni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti; barvni pozitivni film barvni film s posnetki, na katerih so barve take kot v resničnosti; kem. pozitivni element element, ki se pri elektrolizi izloča na katodi; mat. pozitivni predznak predznak, ki izraža, da je število večje od nič; pozitivno število število, večje od nič; med. pozitivni Rh faktor; šol. pozitivni učni uspeh učni uspeh brez negativnih ocen; pozitivna ocena ocena, ki izraža, da učenec obvladuje učno snov; šport. pozitivna razlika v golih razlika med večjim številom danih in manjšim številom dobljenih golov pózitivno in pozitívno prisl.: odgovoriti pozitivno; to bo pozitivno vplivalo na njuno razmerje; pozitivno naelektreni delci; pozitivno rešena prošnja; pisati šolsko nalogo pozitivno; sam.: o njem vedo veliko pozitivnega ♪
  7.      prèdnapétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) elektr., v zvezi mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke ♪
  8.      preklópnik  -a m (ọ̑) elektr. priprava za preklapljanje električnih tokokrogov: izdelati, namestiti preklopnik / elektronski, kanalni preklopnik; preklopnik hitrosti priprava, ki omogoča stopenjsko spreminjanje hitrosti pri vrtenju elektromotorja ♪
  9.      prepúščati  -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini 3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim 6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepuščati gnojne bule ● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju prepuščajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja ♪
  10.      prevajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov ♪
  11.      prikazoválnik  -a m (ȃ) elektr. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil: prebrati, videti na prikazovalniku / prikazovalnik reklam, temperature ♪
  12.      primerjálnik  -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki primerja dve informaciji med seboj ♪
  13.      prínter  -ja m (ȋ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki tiska rezultate obdelave; tiskalnik: natisniti s printerjem / laserski printer ♪
  14.      priprávica  -e ž (ȃ) manjšalnica od priprava 2: pokvariti pripravico; elektronska pripravica; pripravica za masažo obraza ♪
  15.      procésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na proces: procesna nepretrganost / procesno delo / procesni spis / procesno pravo pravna pravila, ki urejajo postopek ♦ elektr. procesni (elektronski) računalnik računalnik, s katerim se vodi in nadzira kak proces; teh. procesna industrija industrija, v kateri poteka kontinuiran delovni proces s povezanimi transportnimi tokovi med posameznimi stopnjami ♪
  16.      procésor  -ja m (ẹ̑) elektr. del (elektronskega) računalnika, v katerem se obdelujejo podatki: izdelovati procesorje; procesor in pomnilnik ♪
  17.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
  18.      programátor  -ja m (ȃ) 1. elektr. naprava, ki omogoča uresničitev, izvedbo določenega programa: programator se je pokvaril; elektronski programator; programator pri pralnem stroju / numerični programator ki se nastavi s številčnimi podatki 2. redko programer: razpisati dela in naloge programatorja ♪
  19.      proizvêsti  -vêdem dov., proizvêdel in proizvédel proizvêdla, stil. proizvèl proizvêla (é) načrtno, organizirano narediti, pridobiti predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: proizvesti je treba več blaga za izvoz; letos bodo proizvedli za tretjino čevljev več kot lani izdelali; publ. proizvesti milijon ton govejega mesa prirediti, pridelati; ročno, serijsko, strojno proizvesti / publ. filmsko podjetje je lani proizvedlo deset filmov posnelo, ustvarilo // publ. narediti, ustvariti: zdrav želodec proizvede dovolj kisline / proizvesti glasbo z elektronskimi napravami proizvedèn -êna -o: elektronsko proizvedeni zvoki; oceniti vrednost proizvedenega blaga; to je proizvedeno z majhnimi stroški ♪
  20.      pròst  prôsta -o stil. -ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement // s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote 2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov 3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan stan neporočenih 4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste 5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine 6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge 7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta 8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival 9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu 10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal 11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak ● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje ◊ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; lingv. prosti stavek stavek z enim povedkom; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge prôsto stil. prostó prisl.: prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu ∙ govoriti prosto brez pismene priprave, predloge ♦ šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.: užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó ♪
  21.      protón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni ♪
  22.      proučeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri ♪
  23.      ptoleméjski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na egiptovske kralje Ptolemejce: ptolemejska vladavina 2. nanašajoč se na astronoma, matematika Ptolemeja: ptolemejska razlaga vesolja ♪
  24.      púška  -e ž (ȗ) ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško // igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami ● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; žarg., lov. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju ◊ elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška ♪
  25.      računálnik  -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA