Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

troje (317)

1.      tróje  štev. neskl. (ọ̑) skupina treh enot a) pri množinskih samostalnikih: troje grabelj, vil; iti skozi troje vrat / kupiti troje škornje tri pare b) pri drugih samostalnikih: troje prijateljev; troje oken tri okna / troje ti moram povedati tri stvari // skupina treh različnih enot: redili so troje živali: kravo, prašiča in kokoši / troje je mogoče: ali so ga ujeli ali je ušel ali se je kje skril; prisl.: vsega je imela po troje; večerjati v troje ♦ alp. naveza v troje trije, navezani na isti vrvi ♪
2.      trójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. trikrat tolikšen: vrniti trojno mero; opraviti trojno delo // ki je iz treh delov, enot: prebiti se skozi trojni sovražnikov obroč; trojna plast; trojno ogledalo 2. ki je treh vrst: pri hiši so trojni otroci; trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje ◊ kem. trojna vez kemična vez med dvema atomoma, ki jo tvorijo trije elektronski pari; šport. trojni položaj strelska disciplina, pri kateri se strelja iz stoječega, ležečega in klečečega položaja; zgod. trojni pakt zveza Nemčije, Italije in Japonske, ustanovljena 27. septembra 1940 v Berlinu ♪
3.      trójezíčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. napisan v treh jezikih: trojezični napisi / trojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja tri jezike: prebivalci obmejnega področja so trojezični / trojezične šole ◊ rel. trojezična zmota v 8. in 9. stoletju prepričanje, da se sme opravljati bogoslužje samo v hebrejskem, grškem ali latinskem jeziku ♪
4.      eléktrojêklo  in eléktro jêklo -a s (ẹ̑-é) metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči: povečati proizvodnjo valjanih izdelkov in elektrojekla ♪
5.      eléktrostrôjen  -jna -o prid. (ẹ̑-ȏ) nanašajoč se na električne stroje: elektrostrojno podjetje / elektrostrojni tehnik ♪
6.      introjékcija  -e ž (ẹ́) psih. vnašanje lastnosti, značilnosti okolja ali drugih oseb v lastno osebnost ♪
7.      nastrojèn  -êna -o prid. (ȅ é) knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan: konservativno nastrojeni ljudje; bojevito nastrojena mladina / logično nastrojeno opazovanje / danes je dobro, veselo nastrojen (dobro, veselo) razpoložen ♪
8.      nastrojênje  -a s (é) knjiž. usmerjenost, naravnanost: idejno nastrojenje mlade generacije / biti v veselem nastrojenju (veselem) razpoloženju ♪
9.      nastrojênost  -i ž (é) knjiž. usmerjenost, naravnanost: bojevita nastrojenost mladine; v delu se kaže pisateljeva pesimistična nastrojenost; šovinistična nastrojenost skrajnežev / vesela nastrojenost družbe se je z njegovim prihodom stopnjevala (veselo) razpoloženje ♪
10.      nèstrojèn  -êna -o tudi nèstrójen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ́) usnj. ki ni strojen, ni ustrojen: nestrojena koža ♪
11.      nèustrojèn  -êna -o tudi nèustrójen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ́) ki ni ustrojen: neustrojena koža ♪
12.      postrojênje  -a s (é) 1. teh. strojne naprave, ki so med delovanjem povezane s tekočinskimi in energijskimi tokovi: zgraditi postrojenje za izkoriščanje odpadnega materiala; vrednost vgrajenih postrojenj 2. star. postava, sestava: moštvi sta nastopili v enakem postrojenju kot na prejšnji tekmi ♪
13.      strojegrádnja  -e ž (ā) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, strojnih naprav: razvoj strojegradnje ♪
14.      strôjen  -jna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stroj: popraviti pokvarjen strojni del / strojna industrija / strojna molža; strojna obdelava kovin, lesa; strojno pletenje, tkanje; strojno pranje perila / strojne čipke; ročno in strojno delo / uporabljati strojne naprave; publ. zastarela strojna oprema stroji / strojni inženir, tehnik; strojni ključavničar ključavničar, ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin; strojni stavec / strojno olje olje za mazanje strojev, ležajev / pog. strojna fakulteta fakulteta za strojništvo ◊ grad. strojni nabijač; navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; strojna služba služba pri glavnih in pomožnih strojih na ladji; ptt strojni žig poštni žig, odtisnjen na znamko s strojem za žigosanje; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; tisk. strojni stavek strôjno prisl.: strojno brusiti, obdelovati; strojno šivane čipke ♦ teh. strojno gnana naprava ♪
15.      strojênje  tudi strójenje -a s (é; ọ́) glagolnik od strojiti: ukvarjati se s strojenjem / strojenje živalskih kož, krzna / kromovo strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojenje z mineralnimi solmi ♪
16.      strojepís  -a m (ȋ) tipkanje: obvladati strojepis / poučevati strojepis strojepisje ♪
17.      strojepísec  -sca m (ȋ) kdor poklicno piše na pisalni stroj: spreten strojepisec; stenograf in strojepisec ♪
18.      strojepísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strojepisje: metodika strojepisnega pouka; strojepisni tečaj / naredila je veliko strojepisnih napak tipkarskih / strojepisna miza, mizica ♪
19.      strojepísje  -a s (ȋ) nauk o pisanju na pisalni stroj: poučevati strojepisje; ima tečaj iz strojepisja // tipkanje: v popoldanskem času se ukvarja s strojepisjem / desetprstno, slepo strojepisje ♪
20.      strojepíska  -e ž (ȋ) ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj: izurjena strojepiska; v pisarni so zaposlili še dve strojepiski ♪
21.      strojepísnica  -e ž (ȋ) prostor za pisanje na pisalni stroj: opremiti strojepisnico z novim pohištvom; poročilo je odnesel v strojepisnico ♪
22.      strojeslóvje  -a s (ọ̑) veda o strojih: ukvarjati se s strojeslovjem / izpit iz strojeslovja ♪
23.      strôjev  -a -o (ó) pridevnik od stroj: mazati strojeve dele ♪
24.      strojevódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor upravlja, vodi lokomotivo: strojevodja je preizkušal zaviranje lokomotive; obvestiti strojevodjo o oviri na progi // kdor upravlja, vodi kak stroj sploh: strojevodja papirnega stroja; strojevodja na ladji ♪
25.      strojevódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na strojevodje: strojevodska kabina / opraviti strojevodski izpit ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226