Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
trmoglavec (6)
- trmoglávec -vca m (ȃ) ekspr. trmoglav človek: s takim ravnanjem se vzgajajo trmoglavci ♪
- strmoglávec -vca m (ȃ) med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem: mesto so bombardirali nemški strmoglavci / bombnik strmoglavec ♪
- kújavec -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec ♪
- samovóljnež -a m (ọ̑) ekspr. samovoljen človek: naš mali samovoljnež in trmoglavec / na oblasti je bil samovoljnež in objestnež ♪
- štúka -e ž (ú) žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec: štuke so v strmem letu metale bombe; tuljenje štuk ♪
- tŕmež -a m (ȓ) trmoglavec: pri takem trmežu je prigovarjanje odveč ● knjiž. fantova neugnanost in trmež trma, trmoglavost ♪