Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
trio (51)
- trío -a m (ȋ) 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev ♪
- trióda -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s tremi elektrodami: dioda in trioda ♪
- tríógeln -a -o [gǝl] prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik ♪
- tríógelnik -a [gǝl] m (ȋ-ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik ♪
- tríoglàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) ki ima tri ogle: trioglat predmet; trioglato jadro trikotno / trioglat prostor ♪
- tríók -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri očesa: trioki velikani ♪
- tríoksíd -a m (ȋ-ȋ) kem. oksid, ki vsebuje tri atome kisika: arzenov, žveplov trioksid ♪
- trióla -e ž (ọ̑) muz. delitev dvodelne enote v taktu na tri enake dele: triole v spremljavi ♪
- triolét -a m (ẹ̑) lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma ♪
- tríósen -sna -o prid. (ȋ-ọ̑) teh. ki ima šest koles na treh oseh: triosno vozilo ◊ geom. triosni elipsoid elipsoid s tremi simetralnimi ravninami ♪
- tríosmínski -a -o prid. (ȋ-ȋ) muz. ki obsega tri osminke: triosminski takt ♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135° ♪
- lokálpatriót -a m (ȃ-ọ̑) ekspr. kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino: biti novomeški lokalpatriot ♪
- lokálpatriótičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́) nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem: lokalpatriotične težnje ♪
- lokálpatriotízem -zma m (ȃ-ȋ) ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem; boj proti lokalpatriotizmu ♪
- orkéstrion in orkestrión -a m (ẹ̄; ọ̑) muz. glasbeni instrument, ki posnema orkester: iz gostilne se je slišalo igranje orkestriona ♪
- patriót -a m (ọ̑) kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu ∙ ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino ♪
- patriótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi ♪
- patriótičnost -i ž (ọ́) patriotizem: ljudje so pokazali svojo veliko patriotičnost ♪
- patriótinja -e ž (ọ̑) patriotka: mlade patriotinje ♪
- patriotízem -zma m (ȋ) 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma ♪
- patriótka -e ž (ọ̑) ženska, ki ljubi domovino; rodoljubka, domoljubka: zavedna patriotka ♪
- patriótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotska dolžnost / patriotski govor / nastanek patriotskih skupin ♪
- sociálpatriót -a m (ȃ-ọ̑) med prvo svetovno vojno socialist, ki odobrava, podpira imperialistična vojaška prizadevanja svoje države: socialpatrioti so glasovali za vojne kredite ♪
- vitriól -a m (ọ̑) knjiž. žveplova kislina: iznakaziti komu obraz z vitriolom ♪
- arzénik -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid ♪
1 26 51