Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trio (51)



  1.      trío  -a m () 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev
  2.      trióda  -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s tremi elektrodami: dioda in trioda
  3.      tríógeln  -a -o [gǝl] prid. (-ọ̑) ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik
  4.      tríógelnik  -a [gǝl] m (-ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik
  5.      tríoglàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ima tri ogle: trioglat predmet; trioglato jadro trikotno / trioglat prostor
  6.      tríók  -a -o prid. (-ọ̑ -ọ̄) ki ima tri očesa: trioki velikani
  7.      tríoksíd  -a m (-) kem. oksid, ki vsebuje tri atome kisika: arzenov, žveplov trioksid
  8.      trióla  -e ž (ọ̑) muz. delitev dvodelne enote v taktu na tri enake dele: triole v spremljavi
  9.      triolét  -a m (ẹ̑) lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma
  10.      tríósen  -sna -o prid. (-ọ̑) teh. ki ima šest koles na treh oseh: triosno vozilo ◊ geom. triosni elipsoid elipsoid s tremi simetralnimi ravninami
  11.      tríosmínski  -a -o prid. (-) muz. ki obsega tri osminke: triosminski takt ♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135°
  12.      lokálpatriót  -a m (-ọ̑) ekspr. kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino: biti novomeški lokalpatriot
  13.      lokálpatriótičen  -čna -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem: lokalpatriotične težnje
  14.      lokálpatriotízem  -zma m (-) ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem; boj proti lokalpatriotizmu
  15.      orkéstrion  in orkestrión -a m (ẹ̄; ọ̑) muz. glasbeni instrument, ki posnema orkester: iz gostilne se je slišalo igranje orkestriona
  16.      patriót  -a m (ọ̑) kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu ∙ ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino
  17.      patriótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi
  18.      patriótičnost  -i ž (ọ́) patriotizem: ljudje so pokazali svojo veliko patriotičnost
  19.      patriótinja  -e ž (ọ̑) patriotka: mlade patriotinje
  20.      patriotízem  -zma m () 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma
  21.      patriótka  -e ž (ọ̑) ženska, ki ljubi domovino; rodoljubka, domoljubka: zavedna patriotka
  22.      patriótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotska dolžnost / patriotski govor / nastanek patriotskih skupin
  23.      sociálpatriót  -a m (-ọ̑) med prvo svetovno vojno socialist, ki odobrava, podpira imperialistična vojaška prizadevanja svoje države: socialpatrioti so glasovali za vojne kredite
  24.      vitriól  -a m (ọ̑) knjiž. žveplova kislina: iznakaziti komu obraz z vitriolom
  25.      arzénik  -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid

1 26 51  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA