Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trilobiti (1)


  1.      trilobít  -a m (ȋ) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele, trokrpar: fosili trilobitov / kambrijski trilobiti ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA