Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trileten (3)

1.      tríléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star tri leta: trileten otrok 2. ki traja tri leta: triletna šola; vojaška služba je bila triletna // ki je za dobo treh let: triletna pogodba / triletni stroški ◊ agr. triletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
2.      natríléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) agr., v zvezi natriletno kolobarjenje kolobarjenje, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
3.      nakolénčič  -a m (ẹ̑) etn. deček, navadno trileten, ki ga v novem domu dajo nevesti na kolena ♪