Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trik (22-46)



  1.      trikótniški  -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko trikotnika: trikotniška ploskev / letalo trikotniške oblike / trikotniška kompozicija slike; trikotniška povezava proizvodnje, trga in porabe
  2.      tríkrák  in tríkràk -áka -o prid. (-; - -á) ki ima tri krake: trikraki znak; trikrako sidro
  3.      trikráljevski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na (svete) tri kralje: slika s trikraljevskim motivom / trikraljevska voda na dan pred (svetimi) tremi kralji blagoslovljena vodaetn. trikraljevski koledniki
  4.      tríkrat  prisl. () izraža tri ponovitve: trikrat pet je petnajst; trikrat ponoviti, ugibati; vaditi trikrat na teden / trikrat hujši, manjši, večji / poskusil je dvakrat, trikrat, potem pa odnehal; trikrat, štirikrat je počilo / kot vzklik trikrat hura za zmagovalca ● ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino
  5.      tríkraten  tudi tríkráten -tna -o prid. (; -ā) 1. trikrat tolikšen: plačati trikratno ceno; vlak prevozi v istem času trikratno razdaljo 2. ki izraža tri ponovitve: trikratna pojavitev / trikratni prvak, udarnik tríkratno tudi tríkrátno prisl.: trikratno povrniti; trikratno zaračunan
  6.      tríkrílen  -lna -o prid. (-) ki ima tri krila: trikrilna omara ♦ um. trikrilni oltar
  7.      trikromíja  -e ž () tisk. tehnika reproduciranja barvnih slik s polaganjem rdeče, rumene in modre matrice druge na drugo, tribarvni tisk
  8.      tríkróven  -vna -o prid. (-ọ̑) ki ima tri krove: trikrovna ladja
  9.      tríkŕp  -a -o prid. (- -) bot. ki je iz treh krp, delov: trikrpi listi
  10.      tríktrák  -a m (-) igra s kamenčki in kockami na igralni deski: igrati triktrak
  11.      trikún  -a m () obrt. žebelj za okovanje zlasti planinskih čevljev: s trikuni okovani gojzarji
  12.      dieléktrik  -a m (ẹ̑) elektr. izolirna snov glede na njene lastnosti v električnem polju: slab dielektrik se v visokofrekvenčnem polju močno segreva
  13.      distríkt  -a m () 1. v nekaterih državah upravna enota različnih velikosti: dežela je razdeljena na distrikte / distrikti v Ilirskih provincah 2. knjiž. okoliš, področje: gozdni distrikt; tovarniški distrikt
  14.      distríkten  -tna -o () pridevnik od distrikt: distriktni urad
  15.      egocéntrik  tudi egocêntrik -a m (ẹ́; é) egocentričen človek: biti skrajen egocentrik
  16.      ekonométrika  -e ž (ẹ́) ekon. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: ekonometrika in statistika
  17.      ekscéntrik  tudi ekscêntrik -a m (ẹ́; é) knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež: dekadenti in ekscentriki
  18.      eksmatrikulácija  -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo
  19.      eksmatrikulírati  -am dov. in nedov. () adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze
  20.      eléktrik  -a m (ẹ̑) redko električar, elektrikar
  21.      eléktrika  -e ž (ẹ̑) 1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko 2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi 3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika 4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju
  22.      eléktrikar  -ja m (ẹ̑) električar: pleskarji in elektrikarji; razpisati delovno mesto elektrikarja
  23.      imatrikulácija  -e ž (á) adm. vpis v matično knjigo ali na univerzo: potrdilo o imatrikulaciji
  24.      imatrikulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na imatrikulacijo: imatrikulacijsko potrdilo / imatrikulacijska taksa
  25.      imatrikulírati  -am dov. in nedov. () adm. vpisati v matično knjigo ali na univerzo

   1 22 47 72 97 122 147 172 197 222  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA